Glaciolog Matthias Huss (EPFZ), vodja švicarskega mrežnega programa Glamos, opozarja, da je poletje 2026 eno najhujših v zgodovini meritev. Na ledeniku Gries v kantonu Valais je od jeseni 2025 izginilo šest metrov ledu, kar je izjemen in alarmanten podatek. Ledenik je v manj kot letu izgubil več kot 9 milijard litrov vode, kar ustreza letnim potrebam švicarskega kmetijstva po namakanju.
Po podatkih Glamosa je letošnje poletje prineslo štiri izrazite vročinske valove, ki so pospešili taljenje na vseh švicarskih ledenikih. Zaradi pomanjkanja snega v zimi 2025/26 so bili ledeniki »goli« že konec junija — več kot mesec dni prej kot običajno. To pomeni, da so bili dve tretjini poletja izpostavljeni neposrednemu soncu, kar je pospešilo razpadanje, nastanek novih razpok, kraterjev in pogrezov.
Glamos ocenjuje, da bo okoli 30 švicarskih ledenikov do konca poletja 2026 izginilo oziroma padlo pod prag enega hektarja, kar pomeni (švicarsko) znanstveno definicijo »mrtvega« ledenika. Med njimi je verjetno tudi Bella Tola, čeprav bo dokončna potrditev mogoča šele ob naslednjem popisu.
Huss opozarja, da se ledeniki po rekordnem taljenju leta 2022 niso več uspeli obnoviti. Proces, ki je bil nekoč počasen in raztegnjen čez generacije, se je v zadnjih štirih letih spremenil v hitro in neustavljivo degradacijo. Ledeniki ne le izgubljajo maso — prenehali so se premikati, kar pomeni, da so »praktično mrtvi«.
Po njegovih besedah je stanje »fascinantno in hkrati strašljivo«. Izginjanje ledenikov ne pomeni le izgube krajine, temveč tudi izgubo poletnega vodnega vira: ko ledenikov ne bo več, bo v vročih in suhih poletjih zmanjkalo vode, ki se danes še vedno sprošča iz taljenja.
