Skoraj deset mesecev po tragični plazovni nesreči v dolini Großarl (Pongau) na Salzburškem je avstrijsko tožilstvo ustavilo preiskavo proti vodnici planinske skupine. Strokovna preiskava je pokazala, da plazu na kraju in v času nesreče ni bilo mogoče predvideti, zato vodnici ni bilo mogoče očitati kršitve dolžne skrbnosti.
Nesreča se je zgodila 17. januarja 2026 pod vrhom Throneck na približno 2000 metrih nadmorske višine. Sedemčlanska skupina turnih smučarjev, ki je v okviru zimskega izobraževalnega programa Avstrijskega planinskega društva napredovala proti Finsterkopfu, je bila zajeta v velikem plazu. Snežna gmota je popolnoma zasula vse člane skupine.
Kljub hitremu reševanju so umrli štirje udeleženci, dva Tirolca, stara 63 in 65 let, 60-letna udeleženka iz Štajerske in 53-letni turni smučar iz Zgornje Avstrije. Eden od članov skupine se je uspel izkopati sam, nepoškodovan sprožil reševalno akcijo in takoj začel iskati zasutih tovarišev. Vodnico in še enega člana skupine so iz plazu rešili živa.
Ker je šlo za vodeno turo, je državno tožilstvo proti vodnici uvedlo postopek zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. V preiskavi je sodeloval tudi sodni izvedenec za plazove, ki je analiziral razmere na terenu ter sprejete odločitve. Končni sklep je bil jasen: plaz ni bil predvidljiv, vodnica pa glede na razpoložljive informacije ni ravnala malomarno.
Primer je znova odprl razpravo o pogosto napačno razumljeni plazovni nevarnosti druge stopnje. Na dan nesreče je bila za območje izdana 2. stopnja plazovne nevarnosti, ki velja za zmerno nevarnost. Mnogi gorniki in turni smučarji takšne razmere razumejo kot razmeroma varne, vendar statistika kaže drugačno sliko. Po navedbah avstrijskih strokovnjakov se približno četrtina vseh plazovnih nesreč zgodi prav pri drugi stopnji nevarnosti.
Posebnost minule zime je bil tudi izrazit problem starega snega. Zaradi snežno skromnega začetka zime se je po velikem delu Vzhodnih Alp oblikovala slabo povezana snežna odeja z obstojnimi šibkimi plastmi. Dolga obdobja suhega in hladnega vremena so omogočila nastanek nevarnih kristalnih struktur v notranjosti snežne odeje, ki jih je bilo pogosto težko prepoznati in oceniti na terenu.
Prav zaradi takšnih razmer je bila pretekla zima v Avstriji ena najtragičnejših v zadnjih letih. Po podatkih Avstrijskega planinskega društva je v plazovih umrlo 33 ljudi, kar je več kot dvakrat toliko, kot znaša dolgoletno povprečje približno 16 smrtnih žrtev na zimo.
Odločitev tožilstva ne zmanjšuje teže tragedije pri Großarlu, odpira pa pomembno vprašanje o mejah odgovornosti v gorah. Tudi najbolj izkušen vodnik, najboljša oprema in skrbna priprava ne morejo vedno odpraviti vseh tveganj. Gorsko okolje ostaja nepredvidljivo, plazovi pa med najtežje obvladljivimi objektivnimi nevarnostmi. Prav zato bo nesreča pri Großarlu verjetno še dolgo ostala predmet razprav med gorskimi vodniki, plazovnimi strokovnjaki in turnimi smučarji.
