… sonce, toplota in mokra snežna odeja so kombinacija, ki zahteva previdnost, zlasti v (visoko)gorju – nad 1800 m.
V teh dneh se v slovenskih gorah začenja obdobje, ko se zaradi toplega in sončnega vremena povečuje nevarnost plazov mokrega snega. Po podatkih ARSO je plazovna nevarnost trenutno zmerna (2. stopnja) v Julijskih, Karavankah, Kamniških in Savinjskih Alpah, a se bo ob nadaljnjem segrevanju snežne odeje lahko krajevno povečala ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje.
Ko se temperatura na 1500 m dvigne nad 10 °C, sneg izgublja trdnost, voda prodira med plasti in zmanjšuje trenje med njimi. Takrat se sprožajo spontani plazovi mokrega nesprijetega snega, najpogosteje sredi dneva in popoldne, ko sonce najbolj ogreje pobočja. Ti plazovi so običajno počasnejši, a lahko zajamejo velike količine snega in so zelo nevarni v grapah, pod stenami in na izpostavljenih prehodih.
Plaz s S stene Štajerke Rinke – 13. april 2026
Kaj to pomeni za obisk gora
Najboljša preventiva je, da nisi tam, … Drugače pa zgodnji start: turo začni in končaj čimbolj zgodaj (zjutraj), ko je sneg še pomrznjen.
Izogibaj se strmim južnim pobočjem po 10. uri dopoldne.
Opazuj teren – sveže plazovine, mokre lise in »žuborenje« snega so opozorilni znaki.
Ne zanašaj se na stare sledi – razmere se spreminjajo iz ure v uro.
Julijske Alpe – Sovatna
Snežak: V nedeljo, 12. aprila 2026 ob 9:56 se je sprožil po oceni srednje velik plaz z grebena Bovškega Gamsovca proti Sovatni. Ker je bila noč razmeroma topla, je verjetno popustila manjša opast na vrhu grebena, ki je povzročila plazenje snega na vzhodnem/južnem pobočju sten. Sneg, ki je priletel po grapi, je v obliki slapu padel čez cca. 40 m visoko steno in oddrsel po pobočju, kjer poteka pot čez Sovatno. Dobro minuto po plazu je na istem mestu ponovno počilo. Sprožil se je še malo večji plaz, ki je imel enako pot kot prvi. Po analizi posnetka je od poka do stika plazu s tlemi minilo 20 sekund.
