V petek, 6. februarja 2026, se je v severozahodni steni Tupej v Zlomiskovi dolini zgodila huda nesreča, v kateri sta življenje izgubila dva madžarska alpinista. V Tatrah je tisti dan veljal 2. stopnja nevarnosti snežnih plazov, kar pomeni zmerno nevarnost, pri kateri je plaz mogoče sprožiti predvsem na zelo strmih pobočjih, zlasti ob dodatni obremenitvi.
Dvojica se je zgodaj zjutraj odpravila plezat smer Maťovi (IV). Večji del te smeri poteka po izrazitem grebenskem stebru, višje pa preči strm in ozek žleb, kjer sta bila navezana in se gibala sočasno, brez vmesnega varovanja. Prav v tem žlebu se je prvemu iz naveze najverjetneje zlomila vrhnja snežna plast, ki se je sprožila pod njegovimi nogami.
Oba alpinista je sneg in plaz, ki je nastal potegnil s seboj. Padala sta po kombiniranem snežno‑skalnem terenu vse do vznožja stene, kjer ju je zasul sneg, ki se je med padanjem dodatno nabiral iz sosednjih žlebov. Oba sta bila zasuta približno pod enim metrom snega.
Dogodek so opazili drugi plezalci v okolici in takoj obvestili gorsko reševalno službo. Ker sta bila oba opremljena z lavinskima žolnama, so ju reševalci relativno hitro locirali in izkopali ter začeli z nudenjem prve pomoči. Kljub poskusom oživljanja jima zaradi hudih poškodb (nezdružljivih z življenjem) po dolgem padcu ni bilo več mogoče pomagati.
V dneh pred nesrečo je v visokogorju zapadlo 10–15 cm novega snega, ki ga je južni veter odlagal na severozahodne in severovzhodne lege. Nastale snežne plošče so ležale na trdem, ponekod ledenem podlagi, s katero se v tako kratkem času niso mogle dobro povezati. Lavinski bilten je opozarjal, da je v takšnem terenu možno sprožiti plaz tudi ob manjšem dodatnem obremenjevanju.
Če hočete videti, kako se (takšna) poročila o nesrečah javno, točno in prikazno pišejo, poglejte na blog.laviny.sk – Tragická lavína v stene Tupej. Pri nas je (pač) vse večja iluzija, da bi ob vsej samo–hvali kdaj kaj takšnega nastalo, …
