Poškodovanje smeri »Geheimer Schwob«: med političnim protestom, plezalno etiko in vprašanjem varnosti

Na okrajnem sodišču v Brucku na Muri se je 22. oktobra končal postopek proti moškemu, ki je marca 2025 na Hochschwabu odstranil varovalne elemente iz športnoplezalne smeri Geheimer Schwob. Smer je leta 2020 med drugim prvi preplezal tudi predsednik avstrijske svobodnjaške stranke FPÖ Herbert Kickl. Sodišče je postopek zaključilo z institutom diverzije: obtoženi bo moral plačati 100 evrov in opraviti 120 ur družbeno koristnega dela.
Primer je v Avstriji odmeval precej širše kot običajne razprave o plezalnih smereh. V ospredju ni bila le poškodba opreme v steni, temveč tudi politično ozadje dejanja, ki ga je storilec sam priznal.

Odstranjeni svedrovci in politično sporočilo
Zgodba se je začela marca 2025, ko so se na spletu pojavile fotografije oseb, ki so v smeri odstranjevale varovalne elemente. Po navedbah tožilstva je obtoženi odvijal varovalne ploščice ter z brusilko odrezal več svedrovcev. Na platformi Indymedia se je hkrati pojavil zapis z naslovom »Faschisten aus dem Gebirge jagen« (»Fašiste pregnati iz gora«), v katerem so avtorji dejanje utemeljevali kot politični protest proti Herbertu Kicklu.
Po poročanju ORF je obtoženi priznal, da je odstranil večino varovalnih elementov smeri. Med sojenjem je pojasnil, da je želel izraziti nasprotovanje političnim stališčem Herberta Kickla in enega od njegovih plezalnih partnerjev.

Sporni tudi nekateri nazivi smeri
Primer je ponovno odprl staro razpravo o poimenovanju plezalnih smeri v Avstriji. Del kritik ni bil usmerjen zgolj proti Kicklu, temveč tudi proti njegovemu soplezalcu Thomasu Behmu, avtorju številnih plezalnih vodnikov in prvih vzponov.
Avstrijski časnik Der Standard je že leta 2021 opozoril na več smeri z imeni, ki vsebujejo nacionalistične, rasistične ali politično provokativne namige. Zaradi tega so nekateri aktivisti smer Geheimer Schwob razumeli kot simbol širšega problema, ne zgolj kot posamezen športni objekt.

Je bila varnost res ogrožena?
Tu se mnenja razhajajo.
Preiskovalci in gorska policija so poudarili, da bi lahko odstranjeni svedrovci povzročili resno nevarnost za plezalce, ki bi se zanašali na obstoječo opremo. ORF navaja, da so škodo dokumentirali na terenu in primer obravnavali kot resno poseganje v varnost smeri.
Po drugi strani del plezalske javnosti opozarja, da položaj ni povsem enak kot pri poškodovani jeklenici na ferati. Manjkajoči svedrovci so praviloma vidni že ob vstopu v raztežaj, izkušen plezalec pa lahko presodi, ali je vzpon še mogoč z lastnim varovanjem ali pa se mu odpove. To seveda ne spremeni dejstva, da je bilo stanje smeri samovoljno spremenjeno in da so bili odstranjeni elementi, ki so jih prvi plezalci vgradili kot del zasnove smeri.
Prav ta vidik odpira zanimivo vprašanje plezalne etike: kdo ima pravico spreminjati že opremljeno smer?

Stara dilema v novi politični preobleki
Odstranjevanje svedrovcev v alpskem svetu ni nov pojav. V zgodovini evropskega plezanja so številni spori nastajali zaradi različnih pogledov na opremljanje sten. Tradicionalisti so marsikje odstranjevali kline in svedrovce, ker so zagovarjali bolj »čist« slog plezanja, medtem ko so drugi zagovarjali športno opremljanje.
Toda primer na Hochschwabu se od teh sporov razlikuje. Ne gre za razpravo o plezalnem slogu, temveč za politično motivirano akcijo. Prav zato je sprožil burne odzive tudi med tistimi plezalci, ki sicer nimajo nobenih simpatij do Kickla ali njegovih stališč.
Več komentatorjev je pod objavo na Alpin.de poudarilo, da smer sama po sebi ne more biti »fašistična« in da političnih nesoglasij ni mogoče reševati z uničevanjem infrastrukture v steni. Drugi so menili, da je bila akcija legitimen protest proti posameznikom, katerih politična ali simbolna sporočila zavračajo.

Smer je ponovno opremljena
Po podatkih portala Bergsteigen.com je bila smer leta 2026 ponovno opremljena. Odstranjeni oziroma poškodovani varovalni elementi so bili nadomeščeni, tako da je smer danes znova prehodna v prvotni obliki.
Primer Geheimer Schwob pa ostaja zanimiv predvsem zato, ker se na njem križajo tri teme, ki običajno redko pridejo sočasno v ospredje: politični aktivizem, plezalna etika in vprašanje odgovornosti za varnost v gorah. Razprava se zato najverjetneje ne bo končala s sodnim postopkom, temveč se bo nadaljevala tudi v plezalski skupnosti, kjer ostaja staro vprašanje še vedno odprto: kdo pravzaprav odloča o tem, kakšna naj bo smer v skali in komu pravzaprav pripada? Kdo določa kaj je v gorskem okolju, ki je nekoč veljalo za prostor svobode, prav …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja