Delo, 14. julij 1999
Nemškega kajakaša Axla Badinga, ki se je ponesrečil v tehnično zahtevnih koritih pri Kršovcu, našli po 20 urah – Edini smrtno nevaren odsek je »katarakta« pri Trnovem
Bovec – Dvajset ur po nesreči nemškega kajakaša Axla Badinga so včeraj v koritih Soče blizu Kal Koritnice truplo 39-letnega strojnega inženirja tudi našli. Nemec je na Bovško prišel, na počitnice z družino, včeraj zgodaj popoldne pa se je v spremstvu 17-letnega sina Mathiasa podal na vodo pri sotočju Soče in Lepenice.
Nesreča se je zgodila na odseku Soče, imenovanem Pod Girklco oziroma Pri Krševcu in v kajakaškem jeziku Korita 3. Pred koriti Pri Krševcu, kjer je 50 metrov zelo deroče vode, sta oče in sin ustavila kajaka. Ogledovala sta si odsek, po katerem naj bi se peljala prvič. Nekaj časa sta kolebala, ali naj s plovbo nadaljujeta, ali naj sifonasto vodo zaobideta po suhem. Zmagala je sla po pustolovščini. Prvi se je v korita spustil Mathias. Na začetku brzice se je njegov kajak obrnil. Fant je izplaval in iz vode rešil tudi vso svojo opremo. Na bregu se je pridružil očetu in z vrvjo, ki jo je imel v rokah pripravljeno za vsak slučaj, opazoval njegov spust. Prve brzice so prevrnile tudi očeta. Sin je zaman zalučal vrv. Očeta je odnašalo k spodnjim brzicam. Poskušal je zagrabiti v dno struge zaklinjeno drevo. Toda voda ga je premagala. Na kraju, kjer se je boril s smrtjo, sta izplavala dela njegove opreme, rešilni jopič in čelada.
Bovškega kajakaša in inštruktorja ter reševalca iz vode Gorana Kavsa smo prosili za mnenje o letos že drugem tragičnem dogodku na Soči. »Mislim, da je tudi tokrat nesreči botrovalo precenjevanje lastnih sposobnosti,« je dejal in imel v mislih tudi letošnjo junijsko nesrečo čeških raftarjev na Soči pri Trnovem. Ti so slabo opremljeni rinili na najbolj nevaren in za raftanje strogo prepovedan odsek reke, imenovan tudi Katarakta. Tam sta izgubila življenje dva raftarja, turist in krmar.
»Katarakta je pravzaprav edini smrtno nevaren odsek na Soči. Kar nekaj pa je zelo zahtevnih. Taka so tudi tretja soška korita pri Kršovcu pod Kal Koritnico. Tam je voda globoka do 8 metrov in tako razpenjena, da je težjo kaj videti. Če znaš, ni problem. Kdor ne zna, mora ta odsek zaobiti po suhem. Tako v Soča raftingu svetujemo vsem našim turistom, ki še niso pripravljeni na take preizkušnje,« je razložil Goran Kavs. Opozoril je, da so podobno kot sifoni pri Kršovcu tehnično zahtevni tudi nekateri najbolj množično obiskani odseki med Srpenico in Trnovim. Tam sta pred leti neprevidnost, neznanje in neustrezno opremo z življenji plačala hrvaški raftar in kajakaš, domačin iz Volč pri Tolminu. Nesreči prvega je botroval tudi alkohol, smrti sicer izkušenega Volčana pa napačna uporaba reševalne vrvi.
Ponedeljkova nesreča zopet postavlja v ospredje problem varnosti plovbe na Soči in nadzora nad dogajanji na reki. V Sloveniji namreč nimamo zakonodaje, ki bi omogočala nadzor nad opremo in usposobljenostjo tistih, ki se podajajo na plovbo po rekah in drugih notranjih vodah. »Soča rafting in vsa druga domača raftarska in kajakaška podjetja smo po nesreči Čehov prosili bovškega župana Sinišo Germovška, da ukrepa. Predlagali smo, da naj do časa, ko bo na osnovi nove zakonodaje možno sprejeti ustrezne ukrepe, pooblasti domača podjetja, da prevzamejo nadzor. Odgovora nismo dobili. Vse je ostalo pri starem oziroma je še slabše. Vse več je Madžarov in Čehov, ki na svoj način tržijo s Sočo,« je Goran Kavs imel v mislih nered na področju raftanja. To je največji problem. Gre za dejavnost, pri kateri ima ena oseba, krmar v rokah življenja več turistov. Kajakaštvo je individualen šport, pri katerem vsak drži svojo usodo v lastnih rokah.
Katja Roš
