Primorski dnevnik, 10. marec 1990
Včasih se sprašujemo, kaj vse bi počeli, če bi imeli zelo globoke žepe in dovolj časa, da bi iz njih lahko občasno kaj potegnili. So pa tudi ljudje, ki si takih problemov ne postavljajo, saj prepolne žepe dobesedno vlečejo za seboj in si belijo glavo, s čim bi si vsaj začasno krajšali čas. Vzemimo za primer Avstrijca Gerharda Wurzija Zaunerja, ki se je v preteklosti že večkrat proslavil s takimi ali drugačnimi, vendar vselej ekscentričnimi domislicami. Nadebudni Wurzi si je, kot dober Avstrijec, v preblagi zimi zamislil tipično tirolsko zabavo v poletni preobleki. Oblekel je potapljaški kombinezon, si nadel posebne, otežene smuči in se po podvodnem pobočju spustil v globine jezera Hallstattersee. To ga je tako zelo navdušilo, da je dihalne aparate vsilil še svojim prijateljem, jih odvlekel na dno in se z njimi pomeril še v podvodnem tenisu (žogice so seveda precej težje od navadnih teniških). Gerhardu Zaunerju gre priznati, da je eklektičen športnik, zato se ni ustavil pri elitnim športu, smučanju in tenisu, temveč je pretuhtal, kako bi na dno Hallstatterseeja privlekel širše množice. Kolesarstvo je dostopno širokemu krogu potencialnih športnikov, zato Wurzi zdaj razmišlja o podvodni verziji mountain-bikea.
