Slovenec, 5. maj 1894 (dLib.si)
1. Golovec Marožnik – Bizovik. Pot se začenja pod prof. Westerja gradičem ter drži jedno uro daleč ob višnjevorudečih znamenjih, potem pa krene na levo ob višnjevih znamenjih in skoraj potem na stezo čez Marožnik, pod katerim leži vas Bizovik. Drugi del pota je pičlo uro dolg. Brž ko prideš v vas, stoji pri cesti prav dobra gostilna gospoda J. Čerina. Malo dalje je razpotje: na levo drži pešpot proti Štepanji vasi, na desno pa te vabi cesta skozi vas, koder dospeš na ono cesto, ki pelje iz Ljubljane v Vevče.
2. Od Loža pri Rakeku do Jame pod Križno Goro. Pol ure od Loža pod Križno Goro, na kateri je cerkev Sv. Križa, nahaja se velikanska, 2 uri pod zemljo segajoča votlina, podobna Postojinski jami. V njej so prav lepi kapniki in tudi precej veliko jezero. Da si bo mogoče vso jamo ogledati, treba bode vhod in pot popraviti. Vsa pot je rudeče zaznamenovana.
3. Zagorje ob Savi – Kotredež – Sv. Planina (985 m) 2½, ure.
4. Sv. Planina – Planinska vas – Trbovlje,1 ½,, ure. Pot na Sv. Planino drži iz Zagorju mimo hiše g. M. Medveda, kjer je dobra gostilna, po okrajni cesti do Kotredeža, sredi vasi krene na desno mimo cerkve in se vije dalje po jarku skozi gozd do Čebinj. vasice, ki šteje samo še -t hiš. Dotle je 1 uro hoda. Potem drži pot med njivami do posestnika Ožigovca. Že od tod je krasen razgled na staro razvalino Gamberškega gradu (Gallenberg) in na bližnje vrhove. Od Ožigovca greš najprej po kolovozu in potem po stezi skozi gozd do sedla, kjer je razpotje: pot na levo te vede proti Čemšeniku in Sv. Lenartu, od koder je prehod v Savinsko dolino, na desno pa proti Sv. Planini, kamor polagoma dospeš po zložnem kolovozu ob lepih senožetih. Sv. Planina je bila v prejšnjih čas sloveča božja pot, samostojna župnija, sedaj pa je že veliko let podružnica župnije zagorske. Cerkev je prav lepa in dobro ohranjena. Oltarji in prižnica so lepo iz marmorja izdelani. S Sv. Planine je krasen in širen razgled. S te 985 metrov visoke gore vidiš na jedno stran Savinsko dolino, Kamniške planine in Karavanke do Triglava, na drugo stran pa Kum, Sv. Goro in druge dolenjske hribe. Takoj pod vrhom Sv. Planine v prvi hiši je po letu gostilna, kjer se lahko pokrepčaš z dobrim vinom in okusnim kruhom, da ideš potem nazaj, a po drugem potu, namreč skozi Planinsko vas na Trbovlje. Do Planinske vasi drži pot skoraj zmirom po gozdu, potem pa po kolovozu do Trbovelj, in sicer do mostu pri veliki cesti. S Svete Planine do Trbovelj je 1 in pol ure hoda. Pot iz Zagorja ter tudi iz Trbovelj je le malo strma in večinoma senčna. Oba pota sta rudeče zaznamenovana.
Slovensko planinsko društvo prejelo od posojilnice v Mozirji 40 kron in od posojilnice v Gornjem Gradu znesek 10 kron kot darilo ter jima izreka tem potom najtoplejšo zahvalo.