Marka Ažmana še niso našli

Delo, 25. junij 1988

BUENOS AIRES, 24. junija 1988
Slovenska alpinistična odprava, ki je sodelovala na 5. tednu andinizma v perujskem mestu Huaraz, in katere član je bil smrtno ponesrečeni 29-letni Marko Ažman iz Kranja, je včeraj iz Andov prispela v Limo.
V telefonskem pogovoru s članom odprave Klemenom Kobalom v Peruju, smo izvedeli, da je do nesreče prišlo 1. junija, potem, ko je odprava treh smučarjev in dveh jadralnih padalcev osvojila vrh 6025 metrov visoke gore Artesanraju. Skupina je iz baznega tabora krenila 1. junija in po sedmih urah izredno težavnega vzpona dosegla vrh, s katerega so se nato smučarji spustili v dolino, ker pa je bila na vrhu zelo gosta megla, sta oba jadralna padalca – Klemen Kobal in Marko Ažman čakala na boljše razmere. Dogovorjeno je bilo, da se spustita v dolino Santa Cruz (čeprav so alpinisti štartali iz doline Paron), ker se jima je zdel let na to stran bolj varen. Po petih urah čakanja na vrhu pa se je zjasnilo samo nad dolino Paron, zato sta se odločila poleteti proti njej. V idealnih razmerah je kot prvi poletel Klemen Kobal, ki je brez problemov prišel do doline, kjer je nato čakal na prijatelja. Ker ga po eni uri se ni bilo, se je vrnil v bazo v dolino Paron, kjer so se tudi že zbrali ostali smučarji. Ažmana so čakali ves naslednji dan, saj so bili prepričani, da je letel v dolino Santa Cruz. Nato so se vrnili v Huaraz, do koder je dan in pol hoje. V mestu so bili tudi že člani ekipe, ki so še prišli iz doline Santa Cruz, vendar med njimi ni bilo Marka Ažmana. Takoj so vedeli, da je nekaj narobe, in so nemudoma sprožili reševalno akcijo in v dveh skupinah ponovno odšli v obe dolini. Ponesrečenega Ažmana je 6. junija opazila skupina, ki je šla v dolino Paron. Bil je v vzhodnem delu gore. okrog 200 metrov pod njenim vrhom in na zelo nedostopnem terenu. Ta stena namreč doslej še ni bila preplezana.
Alpinisti so nato z vso opremo iz Huaraza krenili v reševalno akcijo. vendar je veter preko noči Ažmana, ki je visel privezan na padalo. odnesel in ga niso mogli najti. Trije planinci so čez dva dni še enkrat krenil v goro, vendar so bile razmere prenevarne, zato so morali odnehati.
Po mnenju Klemena Kobala je bil vzrok nesreče v Ažmanovi preutrujenosti. Oba sta namreč na vrh prišla zelo utrujena in zaradi tega je verjetno Ažman naredil napako pri vzletu. Štartno mesto je bilo dolgo kakih deset metrov, nato pa se je prevesilo v prepad in zaradi tega je bil potreben brezhiben štart. Verjetno je Ažman štartal z ne povsem odprtim krilom padala, kar je nato povzročilo tragično nesrečo. Skupina slovenskih alpinistov bo jutri, v soboto iz Lime odpotovala domov.

MARKO JENSTERLE

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja