Pogovor v Odmevih
Foto: Televizija Slovenija
Če nismo prepričani, da je varno nadaljevati pot v gorah, se je bolje obrniti in iti nazaj, opozarja gorski vodnik in alpinist Miha Habjan. Vremenoslovec Andrej Velkavrh pa pravi, da tudi navadna nevihta zadostuje, da nas lahko zadene strela.
T. L. Š.
16. junij 2025 ob 23.20 Ljubljana – MMC RTV SLO
Po tragičnem dogodku na Tirolskem, kjer je strela ubila tri domače izkušene alpiniste, sta v studio Odmevov prišla vremenoslovec Andrej Velkavrh ter gorski vodnik in alpinist Miha Habjan. O vremenskih pojavih in varnosti v gorah se je z njima pogovarjal Igor E. Bergant.
Poletne nevihte, tudi s strelami, so v tem letnem času seveda pričakovane, so morda v zadnjih letih vendarle drugačne, kot so bile?
Velkavrh: Ne. Enako grmi, enako nastajajo. Recimo, da je morda malo več močnih neviht. Tudi navadna nevihta zadostuje, da vas lahko zadene strela.
Tudi vremenoslovci jih znate bolje napovedovati glede na nova znanja in seveda tudi tehnične možnosti.
Velkavrh: Vsekakor se je napovedovanje neviht izboljšalo, ampak še vedno smo malce kratki. Recimo pri tem, kje bodo in kdaj bodo nastajale. To je težava, ki je meteorologija za zdaj ne zna prav dobro rešiti, zato je nekaj negotovosti. Precej dobro se pa ve, ali bodo kakšen dan nevihte ali ne.
Na Tirolskem so bile tri žrtve zelo izkušeni alpinisti, eden tudi gorski vodnik, lokalni ljudje, ki so dobro poznali gore in in vreme. Strela jih je najbrž ujela med sestopom, morda po jeklenici. Nam lahko na kratko obnovite, katera so tista ključna navodila za alpiniste in planince ob nevihti?
Habjan: Vsak pohodnik, planinec, gornik pozna tisti rek, da je treba v gore hoditi zgodaj, in to ni kar tako. Namen tega je prav to, da se izognemo, predvsem v poletnem času, tem popoldanskim nevihtam, ki so pač v tem obdobju pogostejše. Sicer pa je ključna priprava, med katero sodi tudi ustrezna preučitev vremenske napovedi in možnosti neviht. To je potem tisto, kar vpliva na to, kam bomo šli, kakšno turo bomo zbrali, kako se bomo vsega skupaj lotili. Ko gremo na samo turo, se moramo prilagajati konkretnim danim razmeram.
Ampak če nas že doleti – melišča so varnejša od grebenov, zateči se v votlino je najvarnejše – ali pa v avtomobil ali planinsko kočo. Kako pa ravnati, če se med nevihto znajdemo ob jeklenici?
Habjan: Planinec je v tem primeru že naredil kar pošteno napako. Vse je treba narediti, da res nismo na vrhovih grebenov. Če pa nas že ujame na goratem območju, kjer ni koč ali nekih drugih zavetišč, pa odstranimo vse železne pripomočke, ki jih uporabljamo, se nekako naredimo čim manjše, se usedemo, pokleknemo, objamemo roke okoli nog, se oblečemo primerno, torej damo nase vetrovko, če smo ob steni, gremo malo stran od stene in upamo na najbolje.
Nesrečni alpinisti na Tirolskem so nevihto videli prihajati 40 km stran. Začelo se je že, ko so bili na vrhu. Kako hitre so nevihte oziroma kako nas lahko preseneti strela?
Velkavrh: Po navadi vidimo območje dežja. Tam, kjer se vidi, da so zavese, ali če gledamo radarsko sliko, vidimo celico tam, kjer je največji odboj. Včasih pride do tega, da strela udari oziroma da pride do razelektritve že pred osrčjem nevihte, še preden pridejo padavine. Strele so malce čudne.
Ali rek “strela z jasnega” sploh velja?
Velkavrh: To bolj težko. Nekaj mora biti, da pride do naelektritve, da se delci drgnejo in da pride do nabiranja elektrostatičnega naboja. To je v bistvu iskra, ki preskoči med dvema poloma in mora biti dovolj velik naboj.
Dež ni pogoj?
Ne.
Nekateri sodobni obiskovalci gora se na pot podajajo popolnoma neopremljeni in nevedni, drugi spet imajo odlično opremo. Ali obstaja kakršna koli oprema, ki bi alpinista, planinca lahko rešila pred udarom strele?
Habjan: Ne, ne obstaja. Obstajajo samo pravilne in manj pravilne odločitve že doma in pa na sami turi. Vse to potem vpliva na to, ali se bomo znašli nekje, kjer smo izpostavljeni temu. Narediti moramo vse, da nismo izpostavljeni, oziroma če obrnem, nič ne smemo narediti, da smo izpostavljeni.
Kakšne so vajine izkušnje glede opazovanja vremena? Ali si lahko z dobrim opazovanjem vremena in narave okoli sebe in prek aplikacij pomagamo pri sprejemanju prave odločitve?
Habjan: Da in ne. Ni nujno, da dobimo informacije, ker nimamo vedno signala. Na primer radarska slika padavin: če bo slika bližja, nam lahko povzroči nekaj težav pri odločanju. Nekako se moramo tega lotevati s korakom nazaj – če nismo prepričani, da je varno nadaljevati pot, se je bolje obrniti in iti nazaj. Navsezadnje poznamo rek “gora čaka”.
Gospod Velkavrh, kako se vi orientirate v okolju?
Velkavrh: Tudi sam uporabljam radarsko sliko, to je pravzaprav najboljše orodje trenutno, ki je na voljo. Ni pa vedno dostopna, v gorah ni vedno signala, da bi lahko si s tem pomagali. Mislim, da se je verjetno bolje že prej odločiti. Ko se začne okrog nas dogajati, je že malo pozno. Če je napoved, da bodo nevihte v popoldanskem času, da bodo verjetnejše na nekem območju, potem pač raje ne gremo v tistem času dneva. Vendarle so napovedi lahko take, da so nevihte samo popoldne, razen če je kakšna fronta, ki bi lahko povzročala nevihte že prej.
