Delo, 27. junij 1995
Reševalci ga ne bi mogli rešiti, tudi če bi ga iskali takoj po izginotju – Truplo našli 14 ur po smrti
KOBARID. 26. junija 1995
Smrt 77-letnega Italijana Ellera Gio Batte iz Vidma, ki muje v soboto okoli 18. ure. na poti na Krn odpovedalo srce. kot je pokazala današnja obdukcija v šempeterski bolnišnici, njegovo truplo pa go planinci odkrili šele včeraj, v nedeljo zjutraj, oziroma kakih 14 ur po njegovi smrti, je v italijanski javnosti dvignila dosti prahu.
Smrt Furlana, ki se je na 2244 metrov visoko goro podal slabo oblečen v nevihtnem popoldnevu, ko se je na pobočjih Krna razvnelo neurje s snegom in vetrom, namreč na italijanski strani povezujejo z domnevo, da bi nesrečneža lahko rešili smrti, če bi se v njegovo iskanje pravi čas vključila gorska reševalna služba.
Po mnenju kobariškega zdravnika dr. Jurija Hafnerja, ki je včeraj dopoldne pregledal truplo, ko so ga z gore prinesli reševalci, naj bi smrt nastopila med 17. in 18. uro. Kot so povedali zdravniki iz šempeterske bolnice, je bil pokojnik težak srčni bolnik in je umrl zaradi-odpovedi srca. Po pričevanju italijanskih planincev, ki so Videmčana v soboto popoldne srečali približno uro hoda od vrha gore in se z njim tudi pogovarjali, je bil Elra Gio Batta zelo slabo opremljen in skrajno neprimerno oblečen in obut. Italijanski planinci so prezeblega Videmčana, ki naj bi jim tudi dejal, da bo sestopil, če ne bo mogel naprej, pustili samega na poti. Ko so prišli v Gomiščkovo zavetišče, so oskrbnikoma Anici in Jožetu Svetičiču povedali, da se na goro vzpenja človek, ki bi utegnil imeti težave.
Jože Svetičič se je okoli 18. ure kljub snegu in vetru ter slabi vidljivosti odločil, da gre samotnemu planincu naproti. Njegovo iskanje in klicanje je bilo brez uspeha. Gorske reševalce je poklical šele v nedeljo zjutraj, ko so v zavetišče prišli planinci, ki so našli truplo med jutranjim vzponom ob mulatjeri po Krnovi plošči.
Vodja gorskih reševalcev Janko Koren je povedal, da gorski reševalci ne mogli preprečiti njegove smrti, tudi če bi oskrbnik koče reševalce poklical v soboto pod večer. Oskrbnik je menil, da se je Italijan odločil za sestop. Po mnenju Janka Korena pa je vprašljivo ravnanje planincev iz Italije, ki so ostarelega in premraženega Videmčana pustili samega na poti samega.
Dogodek odmeva v javnosti onstran meje tudi zato, ker se je včeraj na Krnu mudila skupina blizu 50 italijanskih vojnih alpincev. Od sredine junija dalje se namreč na goro vsako leto podaja veliko Italijanov, pripadnikov redne vojske in civilistov, ki se na Krnu spominjajo 16. junija 1915, oziroma dneva med prvo vojno, ko so italijanske planinske enote pod vodstvom legendarnega Alberta Picca osvojile vrh Krna. Vsakega junija se vrstijo spominske slovesnosti, ena takih je bila tudi včeraj.
Krn je gora, ki jo planinci dobesedno oblegajo, med tistimi, ki se nanjo vzpenjajo v zimskih razmerah, pa je zelo veliko Italijanov. Po podatkih novogoriškega planinskega društva, ki upravlja z Gomiščkovim zavetiščem, se na Krn zadnje čase letno vzpne blizu 14.000 ljudi na leto. Vedeti je tudi treba, da je med množico planincev veliko takih, ki se na Krn vzpenjajo v neprimerni obutvi in napol goli, četudi je znano, da se lahko na Krnu zaradi njegove osamljene lege 2000 metrov nad Soško dolino poletno vreme zelo naglo sprevrže v zimo.
KATJA ROŠ
