Kaj počnejo sosedje: avstrijski Alpenverein med podnebnimi spremembami, potmi in prostovoljci
Medtem ko se v Sloveniji razprave pogosto vrtijo okoli posameznih žičniških projektov, parkirišč ali omejitev v zavarovanih območjih, se največja planinska organizacija v Alpah ukvarja predvsem z vprašanjem, kako v času podnebnih sprememb sploh ohraniti gorsko infrastrukturo.
Na letošnji glavni skupščini Avstrijskega planinskega društva (Österreichischer Alpenverein) v Salzburgu so med osrednje teme postavili vzdrževanje poti, delovanje planinskih koč in prilagajanje alpske infrastrukture novim razmeram v gorah.
50.000 kilometrov planinskih poti
Posebej zanimiva je nova podkastna oddaja Alpenvereina, posvečena nastajanju in vzdrževanju planinskih poti.
Avstrijska planinska društva skrbijo za približno 50.000 kilometrov označenih poti, kar je ena največjih prostovoljno vzdrževanih mrež planinskih poti v Evropi. Za številko se skrivajo prostovoljci in skrbniki poti, ki gradijo stopnice, obnavljajo markacije, nameščajo jeklenice in po neurjih ponovno odpirajo poškodovane odseke.
V Alpenvereinu opozarjajo, da postajajo podnebne spremembe in vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki vse večji izziv. Podori, erozija, umikanje ledenikov in močni nalivi spreminjajo številne planinske poti hitreje, kot so jih bili vajeni v preteklosti. Ob tem se spopadajo še s pomanjkanjem prostovoljcev, ki bi prevzemali zahtevna dela na terenu.
Gorski svet kot »domovina v spremembah«
Prav zato bo februarja 2027 v Kufsteinu potekal že 25. mednarodni simpozij o planinskih poteh in kočah pod naslovom »Delovna območja – alpska domovina v spremembah«.
Naslov dobro povzema razmišljanje avstrijskih planincev. Namesto romantičnega poudarjanja neokrnjene narave vse pogosteje govorijo o praktičnih vprašanjih: katere poti bo še mogoče vzdrževati, kje bodo potrebne prestavitve tras, kako zavarovati planinske koče pred ekstremnimi vremenskimi dogodki in kdo bo vse to izvajal.
Marsikje v Alpah se namreč že dogaja, da se poti zaradi podorov in taljenja permafrosta zapirajo ali prestavljajo, nekatere stare planinske povezave pa postajajo preprosto preveč nevarne za običajen obisk.
Nagrajujejo podnebno najodgovornejše odseke
Zanimivo je tudi, da Alpenverein vsako leto nagrajuje svoje najbolj podnebno odgovorne sekcije. Med merili niso le energetska učinkovitost koč, temveč tudi trajnostni prevoz obiskovalcev, zmanjševanje emisij ter spodbujanje uporabe javnega prevoza.
Tudi za prihodnji simpozij v Kufsteinu organizatorji posebej poudarjajo prihod z vlakom ali avtobusom, kar ni zgolj priporočilo, ampak postaja del širše podnebne strategije avstrijskega planinstva.
Brez prostovoljcev ni planinstva
Morda najbolj zanimivo sporočilo iz Avstrije pa je, da tam planinske poti še vedno razumejo predvsem kot rezultat skupnostnega dela. Razprava ni usmerjena toliko v gradnjo nove infrastrukture, temveč v vprašanje, kako obstoječo ohraniti za prihodnje generacije.
V času, ko številne alpske regije vlagajo milijone evrov v nove turistične zmogljivosti, avstrijski Alpenverein opozarja na nekoliko manj opazen problem: če ne bo dovolj ljudi, ki bodo popravljali poti, čistili odvodnjavanja, obnavljali markacije in oskrbovali koče, tudi najbolj ambiciozne turistične strategije ne bodo imele na čem temeljiti.
