Hrvaška planinska scena zadnja leta doživlja pravi razcvet: pohodništvo je postalo »in«, obisk planin, gričev, hribov in gora pa se je pri številnih spremenil v hiter izlet po načelu »z avtom čim višje, potem pa malo sprehoda«. Tudi v deželi ustvarjajo vse večji prometni presežek. Trenutno jih je polno na Zelenici. Kmalu bodo udarili na »velikoplaninsko žafrananje,« »goliško ključavničarjenje,« »vršičajenje,« itd. … poglejmo pa, kaj trenutno delajo: jutarnji.hr – KAOS S PARKINGOM Kad sunce svane, njima smrkne: ‘Nemam više komentara, svaki put kad je lijepo vrijeme ista priča‘ …
Ob prvi lepši nedelji se je zgodba ponovila, okoliške ulice so bile zaparkirane do zadnjega kotička, avtomobili so stali na pločnikih, pred hišami, na mestih, kjer parkiranje sploh ni dovoljeno.
Stanovalci pravijo, da so obupali. »Vsakič ista zgodba. Upanja, da se bo kaj spremenilo, nimam več.«
Medtem ko so vozniki ustvarjali kaos po ulicah, je bilo v podzemni garaži pod »žičaro« ob 9. uri kar 86 prostih parkirnih mest.
Cena? 0,80 € na uro.
Očitno preveč za marsikoga, ki raje tvega kazen ali prasko na avtu.
Predsednik MO Gračani Marijan Kos opozarja, da so že pred dvema mesecema predlagali postavitev stebričkov v najbolj kritičnih ulicah (Kvintička, del Svibanjčice, del Gračanske).
Dokumentacija je bila poslana naprej, a odgovora ni.
Kos dodaja, da nihče ni predvidel: tolikšnega razmaha novogradenj v okolici, niti dejstva, da bo Sljeme ob lepem vremenu postalo vikend romarska pot za pol Zagreba.
Iz Mestnega urada so sporočili, da so nekatere ulice preozke in brez pločnikov, zato morajo najprej opraviti ogled terena, preden odobrijo postavitev stebričkov.
A od januarja do sredine marca se ni zgodilo nič — in stanovalci so vse bolj neučakani.
Kaj to pomeni za planinsko kulturo?
Ta zgodba je simptom širšega pojava: z avtomobili krepko podprto pohodništvo je postalo množično, a infrastruktura in kultura obiska gora tega tempa ne dohajata.
Hrvaški »turistični planinci« so le odsev trenda, ki ga poznamo tudi pri nas: hiter dostop, čim manj hoje, čim več fotografij in čim manj plačila (ki gre tako ali tako za povsem druge namene in v žepe nepovezanih) za parkiranje.
Sljeme je tako postalo laboratorij za prihodnost: če se ne bo uredilo parkiranja, javnega prevoza in obnašanja obiskovalcev, bo »kaos s parkingom« postal stalnica tudi drugod. Odrešitev je morda v ceni pogonskih goriv, a kot kaže, so tudi »vladarji« turistični planinci in držijo ceno pod omejilno. Po drugi strani pa tudi povsem dolinska izhodišča nimajo kapacitet …
