Gorenjski Glas, 22. julij 1997
Sosedom ni vseeno za naše gore
Avstrijska vlada je odobrila 3,55 milijona šilingov, s katerimi bodo odpravljali ekološke probleme v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah.
Logarska dolina, 21. julija
V domu planincev so prejšnje dni predstavili projekt v okviru dvostranske tehnične pomoči med Slovenijo in Avstrijo, ki zajema prenovo 31. planinskih postojank v bodočem, parku Kamniško-Savinjske Alpe in v Karavankah. Na srečanju sta se pridružila predsedniku PZS Andreju Brvarju tudi slovenski minister za okolje in prostor Pavle Gantar ter predstavnik avstrijskega podjetja Steinbacher.
Cilj skupnega projekta je zmanjšanje porabe energije in vode ter ureditev odvajanja odplak in ravnanja z odpadki v slovenskih planinskih kočah. S temi problemi se je začela planinska zveza Slovenije resneje ukvarjati po letu 1990, ko se je znatno povečalo tudi število obiskovalcev v naših gorah. Ker imajo sosedje iz alpskih dežel, zlasti avstrijski planinci, več izkušenj z zaščito gorske narave, je naša planinska organizacija iskala stike tudi z njimi. Po drugi strani tudi Avstrijcem ni vseeno, ali ekološke pomanjkljivosti v naših kočah lahko ogrozijo vire pitne vode na njihovi strani. Tako je na pobudo avstrijske planinske organizacije tamkajšnja vlada odobrila 3,55 milijona šilingov nepovratnih sredstev za uresničitev projekta ekološke sanacije planinskih koč v slovenskih gorah.
Na natečaju so za izvajalca projekta izbrali konzorcij Steinbacher, v katerem sodelujejo poleg istoimenskega avstrijskega podjetja tudi strokovnjaki z obeh strani avstrijsko-slovenske meje in PZS. Kot so povedali v Logarski dolini, bodo najprej zbrali podatke o onesnaženosti okolja pri posameznih kočah, določili ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in se dogovorili za vrstni red dela. V projekt ekološke prenove so zajeli Kočo na Golici, Prešernovo kočo na Stolu, Valvasorjev dom pod Stolom, Roblekov dom na Begunjščici, Kočo na Dobrči, Dom na Zelnici, Dom na Kofcah, Dom pod Storžičem, Kočo na Kriški gori, Dom na Kališču, Kranjsko kočo na Ledinah, Dom na Gospincu, Kočo na Jakobu, Češko kočo na Spodnjih Ravneh, Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu, Domžalski dom na Veliki Planini, Dom na Mali Planini, Dom v Kamniški Bistrici, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju, Dom v Logarski dolini, Kočo na Klemenči jami, Kočo na Grohatu, Kočo na Loki pod Raduho, Kočo na Travniku, Mozirsko kočo na Golteh, Dom na Smrekovcu, Dom na Peci, Dom na Uršlji gori in Dom na Menini planini.
Sosedje iz Avstrije bodo financirali pripravo projekta in sanacijo treh najbolj problematičnih slovenskih koč. Sanacijska dela, ki bodo osnova za nadaljnjo ekološko prenovo naših koč, bodo opravili prihodnje leto. Predvidena je zamenjava agregatov na tekoča goriva za proizvodnjo elektrike s sončnimi celicami in morebitna napeljava elektrike do nekaterih koč, manjša poraba vode in neškodljiva emisija odplak, razen s predpisanim ravnanjem z odpadki pa naj bi zmanjšali tudi druge škodljive vplive na okolje v gorah. Mednarodne izkušnje bodo uporabili tudi pri sestavi navodil za ekološko sprejemljivo vodenje planinskih postojank. Z njimi bodo seveda seznanili tako lastnike kot oskrbnike koč v slovenskih gorah
Stojan Saje
