Ljubljana, 11. septembra.
Tretjega septembra sta dva znana ljubljanska planinca, od katerih je eden državni, drugi pa zasebni uradnik, odšla v Julijske Alpe z namenom, da se vrneta do 7. t. m., ker sta morala tega dne nastopiti službo. Toda tega dne se planinca nista javila v uradih. Ko so iz uradov začeli poizvedovati, kaj je z njima, se je ugotovilo, da se sploh nista vrnila v Ljubljano. Razumljivo je, da je v zvezi s tem nastalo tako doma, kakor v uradih precejšnje razburjenje. Nekateri so spričo tolikih planinskih nesreč, ki so se že letos pripetile, začeli sklepati na kako nesrečo. Poizvedbe za turistoma pa niso segale daleč, ker je za njima na Mojstrovki izginila vsaka sled.
Predvčerajšnjim pa sta se turista nepričakovano vrnila v Ljubljano čila in zdrava. Pripovedovala sta, da sta pod Mojstrovko v megli zašla na italijansko stran. Tam sta padla v roke italijanski obmejni straži, ki je oba turista osumila špijonaže ter ju odvedla v Tolmin. Tam sta morala turista cele tri dni prečepeti v zaporu. Odvzeli so jima tudi prstne odtiske in izvršili prav obsežne in temeljite poizvedbe. Končno pa so oblastni organi le uvideli, da gre za navadno zgrešitev poti in so oba turista 10. t. m. izpustili iz zapora ter jima dovolili povratek v Jugoslavijo.
12. september 1936
