Val Bondasca – 28. avgust 2026
V Švici se bo v ponedeljek začel eden najodmevnejših sodnih postopkov na področju naravnih nesreč v Alpah. Devet let po katastrofalnem podoru nad vasjo Bondo v kantonu Graubünden, ki je 23. avgusta 2017 zahteval osem življenj, se bo pred sodiščem znašlo pet obtoženih: dva geologa, gozdarski inženir, gozdar ter nekdanja županja občine Bregaglia Anna Giacometti.
V javnosti se pogosto poudarja, da so v Alpah »zaščiteni medvedi,« a primer Bondo kaže, da so v pravnih postopkih pogosto še bolj zaščiteni – ali vsaj kompleksno obravnavani – koncesionarji in lokalni odločevalci, gozdarji, inšpektorji, policisti ter župani, ki nosijo odgovornost (tudi) za upravljanje tveganj v gorskem okolju.
Kaj se je zgodilo 23. avgusta 2017?
Na severovzhodnem pobočju Piz Cengala se je pri nadmorski višini okoli 3000 metrov odlomilo približno 3 milijone kubičnih metrov skal. Podor je sprožil: rušenje dela manjšega ledenika, obsežen masni tok skal, ledu in drobirja, uničenje 15–2 km planinske poti, nanos materiala debeline 15–20 metrov v dolini Val Bondasca.
V drobirju je umrlo osem pohodnikov iz Švice, Nemčije in Avstrije. Dogodek je sprožil množično evakuacijo in postal ena največjih gorskih nesreč v Švici v zadnjih desetletjih.
Jedro obtožbe: ali bi morali zapreti dostop?
Tožilstvo obtoženim očita malomarno ravnanje in neprepoznane opozorilne znake v dneh pred katastrofo. Po obtožnici naj bi bili spregledani: pospešeni premiki skalne gmote, zaznani z letnimi radarskimi meritvami, povečana aktivnost podorov 12., 13., in 21. avgusta, znaki, da se je zgornji del nestabilnega območja močno razrahljal.
Po mnenju tožilstva bi morali odgovorni zapreti dostopne poti v Val Bondasco. Ker tega niso storili, naj bi pohodniki ostali izpostavljeni, ko je prišlo do podora.
Obtoženi vse očitke zavračajo. Zanje velja domneva nedolžnosti.
Zakaj je primer prišel na sodišče šele zdaj?
Leta 2019 je kantonalno tožilstvo postopek ustavilo, saj naj nevarnosti ne bi bilo mogoče napovedati z natančnostjo, ki bi omogočala kazensko odgovornost.
Sorodniki žrtev so se pritožili.
Primer je prišel na zvezno sodišče, ki je odločilo, da je treba zadevo ponovno preučiti. Tožilstvo je naročilo novo geološko poročilo, ki je privedlo do vložitve obtožnice. V postopku je prijavljenih enajst zasebnih tožnikov – sorodnikov žrtev.
Obtoženi:
Anna Giacometti, nekdanja županja Bregaglie (kasneje poslanka v Nacionalnem svetu)
dva geologa (eden zaposlen na kantonalnem uradu za gozdove in naravne nevarnosti)
gozdarski inženir (prav tako zaposlen na kantonalnem uradu) in gozdar.
Tožilstvo trdi, da bi morali skupaj sprejeti previdnostne ukrepe, predvsem zaprtje poti.
Kaj bo odločalo sodišče?
Ključno vprašanje je: Ali je bilo mogoče nevarnost prepoznati in ali bi morali odgovorni zato zapreti dostop v Val Bondasco?
Sodišče bo presojalo:
ali so bili opozorilni znaki dovolj jasni
ali so bili postopki ocene tveganja ustrezni
ali je bila odločitev o odprtih poteh malomarna
ali je mogoče vzpostaviti kazensko odgovornost za naravne procese, ki so po definiciji nepredvidljivi.
Kazni, ki jih bo tožilstvo predlagalo, še niso javno znane; predstavili jih bodo na glavni obravnavi.
Primer Bondo je eden pomembnejših sodnih procesov, ki se dotika upravljanja naravnih nevarnosti v Alpah. Odprl bo vprašanja, ki se jih npr. pri nas sploh ne obravnava (zavest je pač, kakršna je, nadmoč »varovalnega kadra« pa je očitna in z zakoni povsem zaščitena – po domače povedano, vsak župan, gozdar, itd., se lahko hvali s svojimi »dosežki,« ne odgovarja pa v primerih nesreč). Razglasi se pač naravna katastrofa – nesreča. Proces bo verjetno trajal več tednov in bo pomembno vplival na prihodnje prakse upravljanja naravnih nevarnosti v Alpah.
