Delo, 17. januar 1987
Helikopter RSNZ je danes dopoldan od koče pri Triglavskih jezerih pripeljal A. Šusterja in Ž. Božiča na Komno — Precenila sta svoje moči
KOMNA, 16. januarja 1987
»Vidim ju, oba 22-letni Aleš Šuster in 22-letni Žiga Božič, sta prišla iz koče pri Triglavskih jezerih. Mahata nam in skačeta od veselja,« je danes, malo po 9. uri dopoldne, sporočil vodstvu reševanja pilot helikopterja RSNZ Marko Zavrl. Vreme se je toliko popravilo, da je lahko ob 8.55 poletel z Brnika, pristal na Komni in z reševalcem nadaljeval polet do koče. Zaradi ponovnega slabšanja vremena se je moral s Komne umakniti v dolino ob 11.25, še prej pa je tja pripeljal oba mlada alpinista in dva reševalca.
Reševanje obeh pogrešanih bi bilo lahko veliko učinkovitejše in manj tvegano, če bi lahko piloti LEM pomagali z velikim, dvomotornim helikopterjem AB 212, opremljenim z električno, 60 metrov dolgo jeklenico. Vendar se je temu helikopterju, po 1465 urah letenja pokvaril motor. Kljub vsestranski uporabi, tako za oskrbovanje koč, v poizvedovalnih akcijah in reševanjih v stenah, enota RSNZ na Brniku v tem času ni mogla zagotoviti nekaj 10.000 dolarjev za popravilo motorja…
S tem pa tridnevnega po težavnosti zagotovo enega najzahtevnejših reševanj v Julijcih, še ni konec. V času, ko to poročamo, se skupina desetih reševalcev na smučeh še vedno ni vrnila na Komno. Zgodaj zjutraj so odšli naprej peš, otovorjeni s turnimi smučami po ozki uhojeni gazi, ki jo je več kot 20 ur neprestano utiralo 51 reševalcev iz Bohinja, Mojstrane, Kranja, Tržiča, Radovljice, Kranjske gore in Jesenic. Za planino Razor, ki je na tretjini poti do koče pri Triglavskih jezerih, so reševalci utrli gaz v sipkem, ponekod več kot 2 metra visokem snegu od srede do četrtka zjutraj. V tem času ni bilo počitka, ekipe najprej dveh, nato pa štirih reševalcev so se neprestano menjavale v daljšanju pravih snežnih okopov. Gnetenje in tlačenje snega so za krajši čas prenehali včeraj zjutraj zaradi vse večje nevarnosti plazov. Današnjo skupino desetih reševalcev, ki je s smučmi odšla od planine Razor naprej pod Triglavskim jezerom (1685 m) je vodil Mitja Brajnik, ki pot izredno dobro pozna. Tako so se lahko izognili nevarnosti plazov med Belo skalo in planino Lopučico. Ob 8. uri so bili še uro oddaljeni od koče, ko so po brezžičnih zvezah izvedeli, da so tveganja in trud poplačani. Ljubljančana sta živa in tam, kjer so ju iskali. Pilot helikopterja LEM ju je s pomočjo zvočnikov, nameščenih na helikopterju, spraševal, če imata dovolj hrane. Pristanek zaradi visokega snega namreč ni bil takoj mogoč. Obema so naročili, naj takoj začneta teptati sneg za pristajališče. Kljub priznanju (ko sta bila v helikopterju, sta povedala, da sta precenila svoje sposobnosti, ko sta se v soboto odpravila na turno smučanje in do koče pri Triglavskih jezerih) ostaja pri vseh reševalcih, ki so tvegali življenja, vseeno nekoliko grenak priokus ob takšni nepremišljenosti.
MIRKO KUNŠIČ
