Slovenski narod, 20. junij 1885 Knjigotržnica A. Hartleben, Verlag – buehhandlung Wien I izdala je ravnokar pod naslovom: Illustrirter Führer durch Steiermark und Krain mit besonderer lieritrksiehti – gung von Obersteiermark und Oberkrain 285 str . obsežno knjigo, ki se…
(Konec.)5. Mrtuljk Gore, gore so gore,Kdor jih pozna,Na nje ne gre!Narodna. Tako se imenuje slap in potok, ki se v vasi Gojzd, na pol pota med Dovjem in Kranjsko goro blizo lesenega mosta na desnem bregu s Savo združi. Ta…
(Dalje.) Bilo je leta 1876 ali 1877 meseca majnika. Dva viši častnika od generalnega štaba prideta na Dovje, da bi šla čez Luknjo na Bovec in da bi to pot za vojaške namene dobro premerila in načrtala. V Luknji je…
4. (Hudičeva) Luknja. Die erste Natur-Rarität ist bei Oberkronau in Oberkrain, allwo die Natur durch don Sohneeberg ein Loch geöfnet, dadurch man täglich zu Fuss in die Flitsch geht und damit ein ziemlich Stack Weges erspart, angemerkt man sonst einen…
Tako piše Bossio. Kaj je revež s svojim tovaršem tisto noč prestal, si kljub živemu popisu komaj predstavljati zamoremo. Še dobro, da nista od strahu skoprnela, ko že nas groza obhaja, ki to beremo. Je pa to tudi edini slučaj,…
(Dalje – 6) Tu sem tedaj stal na tej strašni visočini sredi ognjene vojske razdraženih elementov in trepetaje sem zrl v propad. Nisem mogel drugač misliti, kakor da je prišla moja zadnja ura in da je smrt gotova; zakaj nemogoče…
(Dalje.)3. Nevihta v gorah. Horch, wie der Fühn durelbraust die Nacht,Horch, wie im Wald die Tanne kracht!Wehe, wehe dem Unglüksmann,Trifft ihn der Sturm in den Bergen an.Betet, ih? Frauen, betet!Baumbach – Zlatorog. Če je že megla sama v gorah tako…
(Dalje.)2. Še enkrat Triglavska megla. Jäher wird der Fels und immer jäher, Steiler wird der Pfad und iramer steiler, Pfad? – Wo geht ein Pfad in dieser Wildnis?Baumbach – Zlatorog. Mislil sem že drugo poglavje pričeti o popotovanji v naših…
(Dalje.) Pot od Radolne naprej do planine na spodnji Krmi je ravna in mehka, ker so večidel po travnikih hodi; le to, velika rosa je bila neprijetna, ki nam je vso obutev premočila. V dobri uri od Radolne smo dospeli…
(Dalje.) Pot od Radolne naprej do planine na spodnji Krmi je ravna in mehka, ker se večidel po travnikih hodi; le to, velika rosa je bila neprijetna, ki nam je vso obutev premočila. V dobri uri od Radolne smo dospeli…
LISTEK.Spomini iz naših gorá. Naš slavni kronist Valvazor (na kterega sme kranjska dežela po pravici ponosna biti) je večkrat križem prehodil kranjsko deželo, je pogledal vsako vas in vsako cerkev, je narisal vse gradove in razvaline, je pretaknil vsako jamo…
Soča, 14. september 1883 V primorski Švici, 27. avg. 1883Naša Trenta pravijo je pozabljen kotič slovenske zemlje, ipak ima v sebi marsikaj zanimljivega prijatelj neoskrunjene prirode najde tu mnogo takega, kar mu godi in ga se zadovoljstvom navdaja. Za to…
Slovenec, 4., 6. in 8. januar 1881 Zdaj, ko že sneg pokriva naše gore in so s selivnimi ptiči minuli tudi hribolazci, bo morebiti marsikteremu vstreženo, ako nekoliko zve, kaj se je pretečeno poletje v naših gorenjskih hribih godilo. Morebiti…
Slovenski narod, 15. avgust 1880 Neki kovač, ki v fužini g. Klincerja v Belej peči na Gorenjskem dela, je šel v nedeljo zjutraj s svojim 19-letnim sinom v Travnik (visok razrastek Mangarta) belunec (edelweis) trgat. Belunec raste ob rebrih pečevja,…
Slovenski narod, 6. avgust 1880 se “Slov.” piše: Denes 31. julija zjutraj ob ½6. se je tukaj vsula toča in je Ratečanom čisto vso poljščino v ½ ure pokončala. Debelejša je bila, kakor prav debeli orehi. Take toče tukaj nihče…
Slovenec, 7. in 12. september 1876 V gorensko oziram se skalnato stran, Triglava blišče se vrhovi.Semrajc.Na vrhu Triglava ni ravno kraj, kjer bi se ljudje srečevali ali prijatli shajali — in vendar se je nekaj tacega 3. u. m. 1876…
Slovenski narod, 23. avgust 1876 17. avg. [Izv. dop.]Sedaj so šolske počitnice. Profesorji in dijaki hite na deželo, da bi si oddahnili od dolzega truda. Tukaj bivajo obilno tujci vsacega roda, prihajajo pogledat velikanske naše savinjske, solčavske planine. Pa naj…
Slovenec, 24. avgust 1875 (dLib.si) 19. avgust 1875 (V svarilo planinarjem. Judje in protestantje po Slovenskem.) Mladeneč, kteri je po Črni prsti lazil za planinskimi cvetlicami (zvezdicami) in padel bil tako nesrečno, je preteklo soboto 14. avg. umrl in v pondeljek…
Slovenec, 17. avgust 1875 (dLib.si) 11. avgusta 1875 (Nesrečen padec). Kar dovaža gorenjska železnica čedalje več ptujcev v naše kraje in so že tudi potje nekoliko boljši, hodijo ptuji gospodje radi po hribih in gorah, na mali in veliki Triglav,…
Slovenec, 13. marec 1875 (dLib.si) … je bil 31. dec. p. l. rudokopač Andrej Leskovec iz Jeličjega vrha logaškega okraja, ko je šel iz Idrije proti domu. Šli so ga iskat, a dobili ga še le 2. jan. t. l.…
Slovenec, 9. marec 1875 (dLib.si) Iz Jesenic 5. marcija 1875 se nam piše: Hud mraz in nenavadna nevihta sta razsajala te dni po naših gorah, najhujši pa je bilo minuli torek popoldan. Nobena obleka ni zdala in mrzel veter je tudi…
Slovenec, 5. decembra 1874 (dLib.si) 19. nov. je hotelo dvanajst laških delavcev iti čez St. Bernhard domu in so kljub hudega vremena in nevarnih cest skušali priti čez prelaz ali pa do zavetne hiše, kakor bi že šlo. Na polovici…
Iz Ljubljane 11. marcija Slovenski narod, 13. marec 1874 [Izvirni dop.] (Kranjsko planinsko društvo.)Kolikokrat me je srce bolelo, ko sem pred dvema letoma po Švici potoval ter se na tujem svoje lepe slovenske domovine spominjal. Tudi naša Slovenija ima —…
Slovenski narod, 17. september 1872 V zmirom množečem se številu prihajajo omikani tujci in našinci iz daljnih krajev ogledovat in občudovat krasne solčavske planine, ktere bo najvišje na slovenskem Štajerji ter glasovite zaradi svojega divje romantičnega obraza. Da, v istini…
Narviši snežnik za Triglavom Spisal Vodnik Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Na Veršacu doli sedi,Sklad na skladu se zdviguje,Neznan svet se teb’ odpre;Zarod žlahtnih rož cvete. Golih verhov kamni zid,Glej med sivih…
Iz »Drobtinc« Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Nar imenitniji divja ptica je postojna, ki po visokih pečinah in košatih planinah prebiva, in se le žival živi. Postojno imajo ptice za kraljico.Orli ali…
Spisal Potočnik Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Visoko verh planin stojim,V veselji rajskim tù živim;Tam dol’ ljudje prebivajo,Veselje redko vživajo.Prid’ verh planin,Nižave sin! Men’ pervo solnce zabliši,Ko zajde, meni še svetli;Mrakovi dol’…
Spisal Lovre Pintar Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Divji kôzel (Steinbock) je zlo domačimu kozlu podoben. Samo de je precej večji. Odrašen vaga včasih okoli dveh centov. Roge ima strašno velike, in…
Spisal Lovre Pintar Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Divja kôza (Gemse) je kaj živa pa tudi plašna žival. Podobna je prav zlo domači kozi. Posebno v glavo, oči, nos, ušesa in rep…
Spisal: M. Vertovc Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred – 1850 (PDF)Natis in zaloga: Jožef Blaznik (tiskar) Z Nanosa vidiš Krajnske, Koroške, Tirolske in Talijanske in še clo Dalmatinske bele gore, ktere kot rebra ali terdni pasovi vežejo zemlje kroglo, kakor,…
