SOČAsnik, št. 1/2016
Tolminsko – Tretjo soboto v februarju je na območju Tolmina potekalo zimsko usposabljanje Jamarske reševalne službe (JRS). Pomen tovrstnih usposabljanj je, da se znamo jamarski reševalci v primeru nesreče v kakšni izmed gorskih jam gibati tudi v težkih zimskih razmerah.
Iz helidroma v Tolminu nas je jamarske reševalce helikopter 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske popeljal do planine na Kalu nad Tolminskimi Ravnami, od koder smo se nato peš podali do vrha Tolminskega Migovca. Tu so sledile vaje, kot so varno ustavljanje s cepinom, delo z lavinskimi žolnami, uporaba turnih smuči, krpelj, derez. Od tam se je skupina reševalcev s turnimi smučmi odpeljala v dolino, druga pa se je peš odpravila nazaj. Vaje se je skupno udeležilo 35 jamarskih reševalcev iz vseh sedmih slovenskih reševalnih centrov.
In zakaj ravno Migovec? V bližini te skoraj 1900 metrov visoke gore je vhod v najdaljši jamski sistem v Sloveniji, ki po zadnjih raziskavah v dolžino meri že več kot 27 kilometrov. Tolminski jamarji ga skupaj z drugimi slovenskimi in tuji jamarji raziskujejo že od leta 1974.
Jamarski reševalci se še kako dobro zavedamo, da je zimsko usposabljanje ključnega pomena za morebitna reševanja v tem letnem času. Večina visokogorskih jam se raziskuje v zimskem času, saj se vhod v jame takrat lažje najde, poleg tega pa so v tem obdobju v jamah idealni pogoji za raziskovanje. Poleti je v njih pogosto preveč vode. Tokrat so bile razmere za usposabljanje sicer idealne, ampak četudi ne bi bile, bi usposabljanje izvedli. Pripravljeni moramo biti v vseh razmerah, saj nesreče ne izbirajo le dobrih vremenskih razmer, ob vsem tem pa seveda ne gre pozabiti na lastno varnost.
Mateja Mazgan, Jamarska reševalna služba
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/socasnik-1_2016.pdf








