Povzetek poročilaGerharda Mössmerja
Zima 2025/26 je bila v Alpah – v Avstriji vse prej kot običajna. Ne zaradi količine snega — ta je bila večino sezone podpovprečna — temveč zaradi izjemno dolge in nevarnega »lawinenzeit«, obdobja, ko je snežna odeja zaradi šibkih plasti in novega snega izjemno nestabilna.
Rezultat: nadpovprečno število smrtnih nesreč in več zaporednih epizod izrazito povečane plazovne aktivnosti.
Kaj je »lawinenzeit«?
Klaus Hoi ga opisuje kot kratek, a izjemno nevaren časovni interval, ko kombinacija: starega snega s šibkimi plastmi (schwimmschnee, globinski srež), novega snega in vetra ustvari zelo občutljivo snežno odejo, ki jo lahko sproži že majhna obremenitev.
V zimi 25/26 pa ta interval ni bil kratek — trajal je več tednov.
Zakaj je bila zima 25/26 tako nevarna?
1) Zelo šibek začetek zime
Oktober: prvi večji snežni padec (40–50 cm), nato dolga suša.
November–december: malo snega, mrzlo vreme → idealni pogoji za nastanek globinskega sreža.
Snežna odeja je bila tanka, hladna in slabo povezana — »tempirana bomba«.
2) Januar: prvi večji snežni padec sproži prvo »lawinenzeit«
9. januar 2026: po dolgi suši končno pade več snega.
A ta sneg pade na zelo slabo osnovo.
Rezultat: številni alarmni znaki (wumm, razpoke, fernauslösungen), prva smrtna nesreča 12. januarja, nevarnost se zmanjšuje zelo počasi.
3) Sredi januarja: nova pošiljka snega, nova nevarnost
16.–17. januar: veter + nov sneg → nova serija nesreč, vključno s smrtnim plazom v Velilltalu.
4) Konec januarja: drugi »lawinenzeit«
30.–31. januar: nad šibkimi plastmi se nabere nov sneg, pojavi se tudi prekriti površinski srež, 23 (zaznanih) plazov samo v enem vikendu, kljub opozorilom.
5) Februar: tretja, najdaljša in najnevarnejša epizoda
20. februar: dve smrtni nesreči v enem dnevu, spontani plazovi, fernauslösungen, plaz celo zasuje cesto B198 pri Stockachu, 33 plazov prijavljenih v enem dnevu.
24. februar: nevarnost ostaja visoka, šibke plasti so nevidne, zato je priporočilo jasno:
→ ture omejiti na naklone pod 30°
→ držati se stran od velikih strmin.
Glavni problem zime 25/26: Težava s starim snegom
Zima je bila učbeniški primer zahrbtnega alpskega altschneeproblema: globinski srež (tiefenreif / schwimmschnee), površinski srež (oberflächenreif), tanke, slabo povezane plasti, večkratno obteževanje z novim snegom in vetrom.
To je ustvarilo snežno odejo, ki je bila: zelo občutljiva, težko berljiva, nevarna tudi za izkušene in dolgotrajno nestabilna.
Kaj se lahko naučimo iz zime 25/26?
Gerhard Mössmer poudarja: Altschneeproblem je od zunaj neviden. Ne moremo ga »prebrati« na terenu, zato moramo zaupati poročilom LWD in lawinen.report.
Zadržanost je ključna.
Ko po dolgi suši končno pade sneg, je to najnevarnejši trenutek.
Rizične lege (N–O–W nad 1800 m) je treba v takih zimah preprosto izpustiti.
Alarmni znaki (wumm, razpoke, fernauslösungen) so absolutni »stop«.
Zahvala strokovnjakom
Mössmer se na koncu zahvaljuje: vsem avstrijskim plazovnim službam, posebej LWD Tirol za izjemno jasne in poučne blog zapise, ter ÖKAS za podatkovno podporo.
Njihovo delo je v zimi 25/26 dobesedno reševalo življenja.
Sklep
Zima 2025/26 je bila dolga, nevarna in izjemno poučna.
Pokazala je, da tudi v času dobre tehnologije, aplikacij in izkušenih turnih smučarjev ostaja narava nepredvidljiva.
Največja varovalka ostaja znanje, previdnost in spoštovanje snežne odeje — še posebej takrat, ko je videti nedolžna.
