V gorah Zahodnih Skalnih gora, skrit za goro Soderholm, se dviga Zid zidov — večsto metrska ledena trdnjava, ki je tri zime kljubovala dvema izkušenima plezalcema. Film Wall of Walls, ki bo premierno prikazan na festivalu gorskega filma in knjig v Banffu, dokumentira izjemno zgodbo Willa Gadda in Kirka Mauthnerja, ki sta v treh letih preplezala štiri nove smeri na tem nevidnem kolosu.
Odkritje iz zraka
Zid zidov ni označen na zemljevidih. Ni dostopen s poti, neviden z doline. Gaddov dolgoletni partner Kirk Mauthner ga je opazil iz letala — ledena zavesa, ki se je svetila v divjini. Poklical je Gadda, ki je desetletja iskal prav takšne stene. »Celo življenje sem iskal takšne stvari,« pravi Gadd. »In bile so prav tukaj.«
Tri zime, štiri smeri
Dostop do stene je bil sam po sebi podvig: gozdarske ceste, motorne sani, ure smučanja po plazovitem terenu. Več kot polovica poskusov se je končala z umikom. A vztrajnost se je obrestovala. Plezalca sta splezala štiri smeri:
– Enduro (220 m, WI 5+) — dolga in naporna, kljub navidezni lahkosti.
– Relentless (320 m, WI 6+) — »kandidat za najboljšo ledeno smer na planetu«.
– Neskončna hvaležnost (250 m, WI 6+) — poklon telesni moči in življenju.
– 118 (300 m, WI 6 M7) — najtežja, tanka, krhka, z mešanim terenom.
Vsaka smer je zahtevala popolno tehnično zbranost, branje ledu, ponižnost pred naravo.
Plezanje kot filozofija
Za Gadda, ki je pri 58. letih že (pre)izkušen, je plezanje postalo meditacija o smrtnosti. »Sem nekako boljši od tistih, ki so umrli? Mislim, da ne. Ampak še vedno grem. Zakaj? Ker te izkušnje dajejo mojemu življenju smisel.« Film ne govori le o podvigih, temveč o tem, kako vztrajati, ko so nagrade neotipljive in tveganja ogromna.
Partnerstvo in ponižnost
Jedro zgodbe je prijateljstvo med Gaddom in Mauthnerjem. Njuno zaupanje, skupne odločitve in sposobnost umika brez ega so temelj uspeha. »Skupaj sva bila kot ekipa veliko močnejša, kot bi bila klonirana,« pravi Gadd.
Zakaj si film zasluži pozornost
Wall of Walls ni le dokument o plezanju. Je zgodba o iskanju smisla, o staranju, o tem, kako ostati živ — ne le fizično, temveč duhovno. Film traja le 13 minut, a v sebi nosi tri leta obsedenosti, dvoma, hvaležnosti in poguma.
Premiera bo 9. novembra v Banffu, spletna izdaja pa 12. novembra. Za vse, ki ljubijo gore, je to film, ki ne govori o osvajanjih, temveč o povezavi — z naravo, s prijateljem, s samim seboj.
