Železar, 15. december 1983
V jesenskih mesecih naše gore navadno že pobeli sneg, smo se odločili, da tudi letos preživimo proste dneve ob prazniku naše domovine v Paklenici. Nacionalni park Paklenica leži približno 40 kilometrov od Zadra, obsega pa kanjona Velike in Male Paklenice. V Veliki Paklenici je v jesenskem in spomladanskem času veliko alpinistov. Smeri so vseh težavnostnih stopenj, zato sem prihajajo vrhunski alpinisti, pa tudi alpinistični tečajniki in pripravniki. Tukaj se ne pleza samo smeri, ampak se v zadnjem času uveljavlja tudi plezanje po balvanih. Ta zvrst alpinizma se je v svetu že uveljavila kot šport, pri nas pa v glavnem služi za trening. Skoraj na vsakem balvanu je že napisana ocena tistih nekaj metrov. Mi smo se utaborili pod balvanom, ki ima oceno 5.10.
Od petih plezalnih dni je dva dni deževalo, tako da smo lahko plezali le tri dni.
Plezali smo naslednje smeri:
25. novembra: Mosoraška smer (ocena V) — B. Kose in Šaleški smer (ocena IV—V) – E. Morič, R. Kolbl;
26. novembra: Brit za mali čekič (ocena VI) — E. Morič, R. Kolbl; Kamasutra (ocena III—IV) (V + ) — B. Koselj in Kukušni smer (ocena III) — B. Malenšek, K. Volontar;
28.novembra: Centralni kamini (ocena IV) — E. Morič, B. Malenšek, K. Volantar, R. Kolbl; Celjski steber (ocena IV do V) — B. Koselj; E. Morič, R. Kolbl; Bele plate (II-sestop) — R. Kolbl, K. Volontar, B. Malenšek; Kaminska smer (II—III) — K. Volontar, B. Malenšek.
Od petih udeležencev alpinističnega odseka Jesenice sta bila dva alpinista, en pripravnik in dva tečajnika. Skupaj smo preplezali 20 smeri v različnih navezah.
Barbara
