Novi tednik, 30. oktober 1974
Javno vprašanje, ki mi ga je zastavil v Novem tedniku novinar Milan Božič, terja zelo tehten in poglobljen odgovor. Sprašujem se, ali sem v stanju, da na njega v tem trenutku odgovorim tako, da bodo zadovoljni vsi, ki jih ta problem zanima. Upam, da mi bo to vsaj delno uspelo.
Tov. Rožič pravilno ugotavlja, da bomo v doglednem času, ko bo cesta do kraja modernizirana, priča navalu turistov v Logarsko dolino. To je deloma že danes, saj je asfaltni trak že prišel do Solčave. Nastopa torej obdobje v katerem bomo morali med ostalim tudi z urbanistično zakonodajo omogočiti pogoje za razvoj, ki bo tem krajem pomenil napredek.
Urbanizacija je na splošno v našem vsakodnevnem delu eno od tistih področij angažiranja, ki nam nalaga precej problemov. To še posebej zaradi tega, ker dosedanji urbanistični načrtovalci v urbanizaciji Gornjesavinjske doline niso naredili napak, ki bi onemogočale tankovestno in uspešno urbanistično programiranje v prihodnje. To še posebej velja za območje Solčavskega in Logarske doline. Z ozirom na to, da iz javnega vprašanja izhaja zaskrbljenost za zgornja del naše doline, to je Solčavsko in Logarsko dolino, se želim v nadaljevanju nekoliko obširneje zadržati predvsem ob tem problemu, čeprav terja urbanizacija ostalih krajev in območij pri nas skorajda enake napore in premišljenih odločitev. To zastavljam tako zaradi tega, ker vsi vemo, da je danes v svetu in tudi že pri nas v Sloveniji čedalje manj krajev in območij, ki se lahko pohvalijo s takšno čistočo okolja, zraka, vode itd. kot pri nas. Zaradi tega je potrebno s pravilnim urbanističnim programiranjem dolino očuvati za tiste, ki prihajajo za nami in k nam.
Naš izvršni svet je že obravnaval in spremljal stališča o problematiki, ki je povezana s sprejemom ustreznih urbanističnih načrtov za območje Solčavskega in Logarske doline. Zavedajoč se tega, da gre v tem primeru za območje, v katerega so uprte oči celotne Slovenije, in ne samo nje, smo sprejeli odločitev, da je potrebno v prvi fazi opraviti inventarizacijo vseh predpisov s področja urbanističnega urejanja na tem področju, ki so bili pri nas sprejeti. Dogovorili smo se, da naše strokovne službe skupno s Zavodom za napredek gospodarstva iz Celja izdelajo in predložijo ustrezne ukrepe, ki jih morata izvršni svet in občinska skupščina obravnavati in sprejeti v prihodnjem letu. Skupščina občine Mozirje je že pred dvema letoma sprejela sklep o tem, da je potrebno za območje Logarske doline sprejeti urbanistični program in zazidalni načrt za tiste njene predele, ki bi jih bilo možno in smotrno izkoriščati, že takrat je bilo v celoti opredeljeno, da je potrebno iskati rešitev za sprejetje teh aktov v javnem natečaju. V ta namen je bil v proračunu občine že izločen del sredstev, ki so sa to potrebna. Izvršni svet nima namena predlagati, da se takratno rešitev kakorkoli spreminja, ker smatramo, da je pravilna, želimo si le, da jo v prihodnjem letu konkretiziramo. Zavedamo se dejstva, da je že danes ob sobotah in nedeljah, zunaj zime pa tudi med tednom v Logarski dolini in njeni okolici veliko število obiskovalcev. Dostikrat po več tisoč. Do kraja modernizirana cesta jih bo pripeljala še več.
Turistično-gostinske kapacitete, s katerimi na tem območju razpolagamo so izredno skromne, žal v zimskih mesecih praktično v celoti nedostopne. To seveda pomeni, da bomo morali praznino, ki jo pri tem imamo, odpraviti z načrtnimi in seveda uspešnimi investicijskimi vlaganji. Kakšna naj bodo ta vlaganja, je stvar, ki jo bomo opredelili v urbanističnem programu s skupnimi močmi. Pri tem pa se seveda moramo nujno zavedati dejstva, da v nobenem primeru ne smemo oskruniti zelenih površin Logarske doline, da v njej lahko gradimo samo tako, da z ničemer ne skazimo njenega izgleda, da v nobenem primeru ne smemo poseči na območje Robanovega in Matkovega kota, ki ju je potrebno očuvati takšna kot sta, in da je za izhodišče turističnega programiranja v prihodnje potrebno jemati Solčavo, ki na področju turizma še ni postala tisto, kar želi in kar lahko postane.
Če torej ob koncu povzamem osnovna izhodišča svojega odgovora, lahko rečem naslednje: Izvršni svet občinske skupščine bo po opravljeni inventarizaciji urbanističnih predpisov na tem območju — skupno z Zavodom na napredek gospodarstva iz Celja v teh dneh dokončujemo — predložil občinski skupščini sprejem tistih predpisov, ki bodo omogočili izvedbo javnega natečaja za izdelavo programa urbanistične ureditve Logarske doline ter Solčavskega in njegov sprejem. Zavedamo se, da ta naloga ni lahka. Kljub temu smo prepričani, da ustrezne rešitve moramo sprejeti in da ne moremo več odlašati. Prepričani smo, da bo možno v konkretni ter konstruktivni razpravi s strpnim dialogom vseh sodelujočih uspešno združiti znanje, izkušnje in sposobnosti vseh tistih, ki jim je napredek tega območja pri srcu, kajti Logarska dolina kot izjemna naravna lepota ni samo stvar nas, ki živimo in delamo tukaj, ampak je in bo predmet mnogo širšega družbenega interesa.
Predsednik IS Hubert Herček
