Umik na Kangbačenu?

Tedenska tribuna, 25. oktober 1965 – dLib.si

Zadnja vest Planinske zveze Slovenije
Pred tednom so na PZS prejeli pismo vodje odprave napisano je bilo 15. septembra v začasnem baznem taborišču v katerem med drugim poroča: »Sedaj… že stojita na gori tabor 1 in tabor 2, fantje pa gredo jutri pogledat na prej proti taboru 3. Skiciral bom položaj. (Dopolnjeno skico objavljamo.)
Zadnje obvestilo našega urednika Zorana Jerina, ki spremlja odpravo (pismo smo prejeli pred tremi dnevi in je bilo 1. oktobra napisano v zgornjem baznem taborišču): »Nadaljnje napredovanje na gori pa je 23. septembra onemogočil sneg, ki je padal sedem dni… Šele 30. septembra so se alpinisti spet prebili do tabora 2.
Danes so trije člani odprave na poti, da bi spet usposobili taborišče 3.
Zadnja vest agencije AP iz Kumanduja (po teleprinterju 21 oktobra): Jugoslovanska odprava ni mogla priplezati na vrh Kangbačen … vodja odprave Jozva Govekar je obvestil nepalsko zunanje ministrstvo, da so zaradi slabega vremena opustili poskuse. … Ludvik Juvan in Metod Humar sta priplezala z dvema Šerpama 367 metrov pod vrh, šotor sta postavila na višini 7535 metrov, nadaljnji vzpon pa sta morala zaradi snežnega meteža in izčrpanosti opustiti … Člani odprave so že na poti v Katmandu…

Tudi vest iz Katmanduja ni tako sveža kot se zdi po datumu, saj jo je moral do pošte prinesti kurir. Gre torej za poročilo o dogodkih med 10. in 15. oktobrom.
14. septembra je bila v začasnem baznem taborišču polovica članov odprave. »Vrnili smo se iz zgornje baze,« piše Govekar, »da bomo organizirali prenos tovorov navzgor.«
Poglejmo na skico!
Vodja sporoča: »Znana je pot od baznega taborišča do tabora l (T1 5400 m) in markirana je tudi pot do tabora 2 (T2 5750 m), kjer že stoji en šotor. Ne vemo pa še za prehod po strmem ozebniku navzgor do bodočega taborišča 3, (T3 6200 m) vendar sodim, da bomo tudi ta problem rešili v nekaj dneh. Naprej proti sedlu na grebenu« (s pikami je označena namišljena pot) nje zelo strmo pobočje, katerega verjetno ne bo mogoče zdelati v eni sami etapi … Na sedlu naj bi postavili taborišče na naši ali oni strani grebena, ker še ne vemo, kakšen je …«
Do 17. septembra so se vsi člani odprave preselili v novo baz no taborišče 4900 metrov visoko. Zoran Jerin piše, da sta tega dne »dva člana odprave dosegla sedlo med Belim valom in vrhom 7535, ki je ključ vzpona na Kangbačen. V naslednjih dneh smo postavili v tem sedlu na višini 6200 metrov tretje ta borišče.«
Iz Jerinovega obvestila in skice, ki jo je priložil, zaključujemo, da se je odprava odločila za vzpon na koto 7535 (nameravana pot je na skici narisana s črto in piko), od koder naj bi potem po grebenu nadaljevali z vzponom proti vrhu Kangbačena.
O nadaljnjih dogodkih lahko samo ugibamo!
Po obvestilu AP in času, ki smo ga bili odšteli za kurirjevo pot, naj bi Ljubo Juvan in Metod Humar dosegla – denimo 10. oktobra koto 7535 in postavila tabor. S tem bi po Jerinu našla ključ vzpona na Kangbačen.
Zakaj naj bi se potem odprava vrnila? Ali je greben neprehoden? V gorah se zgodi, da se je zaradi deset neprehodnih metrov podrlo nekaj tisoč metrov že opravljenega vzpona.
Naša odprava je prehodila ogromno pot – članek Zoraana Jerina na 3. str. – preplezala po predhodnih ocenah najtežji del poti.
Danes je še preveč vprašanj, da bi lahko ocenjevali, saj je zadnja vest nepopolna in deloma gotovo zmotna, ko trdi da se odprava že vrača v Katmandu, ki sploh ni na poti odprave in bi nepalsko glavno mesto lahko dosegli šele po dveh mesecih pešačenja.
Iz obvestila agencije AP pa vseeno lahko zaključimo, da je odprava uspela doseči greben in višino, kot še nihče pred njo.

ANTE MAHKOTA

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja