Opozorilo (zapis) na skali v Val Badia in vprašanje, komu je res namenjeno
Avtor: Pietro Lacasella | ildolomiti.it | priredil: Copilot
Na skali blizu prelaza Forcella dla Crusc v Val Badia se je pojavila provokativna napis: »Südtirol 2024: 0,5 milijona domačinov proti 9 milijonom turistov. In vi mislite, da ste dobrodošli?«
Gre za še en primer vse pogostejših grafitov v Dolomitih, ki izražajo nezadovoljstvo zaradi prekomernega turizma. A tokratni zapis je drugačen — podkrepljen s številkami in retoričnim vprašanjem, ki ne pušča dvoma: nekateri domačini občutijo množični obisk kot invazijo.
Protest ali napačen naslovnik?
Čeprav je zapis na skali nedvomno oblika protesta, je njegova umestitev vprašljiva. Težko je zahtevati več spoštovanja do narave, če se hkrati posega vanjo z grafiti. A kljub temu odpira pomembno razpravo: Ali je res pravi naslovnik turist? Ali ni morda problem drugje — v sistemu, ki turizem spodbuja brez ustreznega nadzora?
Overturizem: več kot okoljski problem
Prekomerni turizem ne vpliva le na okolje, temveč tudi na lokalne skupnosti. Primer Benetk je že dolgo simbol težav, ki jih povzroča nenehen pritok obiskovalcev. Podobne dinamike se zdaj pojavljajo tudi v alpskih dolinah.
Nezadovoljstvo domačinov je razumljivo. A če so turisti tisti, ki se odzivajo na vabila, slogane, kampanje in objave na družbenih omrežjih, potem je treba pogledati tudi na drugo stran — k tistim, ki ta vabila ustvarjajo.
Med »dobrodošli« in »pojdi domov«
V dolinah, še preden se vzpnemo v gore, nas pozdravljajo napisi »Welcome«, usmerjeni k motoristom, pohodnikom, kolesarjem. Plakati, reklame, fotografije in slogani vabijo k obisku — pogosto brez razmisleka o nosilnosti prostora ali potrebah lokalnega prebivalstva.
Če se obiskovalcem ponuja predvsem zabava in sprostitev, se gora hitro spremeni v adrenalinski park. In če se turizem razvija zgolj v tej smeri, se izgubi ravnotežje med naravo, kulturo in skupnostjo.
Kdo je pravi naslovnik?
Morda bi bilo bolj smiselno, da se kritika ne usmeri v turiste, temveč v tiste, ki z goro trgujejo — v institucije, ki oblikujejo turistične politike, v lokalne oblasti, ki odločajo o infrastrukturi, in v podjetja, ki izkoriščajo naravne vire za dobiček.
A ne na skalah pri 2600 metrih, kjer se gibljejo najbolj občutljivi in spoštljivi obiskovalci. Temveč v občinskih svetih, na volitvah, v javnih razpravah. Le tako lahko nastane sistem, ki uravnoteži turistično ekonomijo z dejanskimi potrebami gorskih skupnosti.
Zaključek
Vprašanje »Ste dobrodošli?« je provokativno — a morda napačno usmerjeno. Turisti niso nujno težava. Težava je sistem, ki jih vabi brez omejitev, brez razmisleka, brez odgovornosti.
Če želimo ohraniti gore kot prostor za vse — za domačine, obiskovalce, naravo — moramo razpravo prenesti tja, kjer se sprejemajo odločitve. In tam se vprašati: Kakšen turizem si želimo? In komu naj bo gora resnično dobrodošla?
