GMHM …
V poletju 2024 se je v Alpah zgodilo nekaj, kar bi v kakšni drugi dobi verjetno postalo legenda, preden bi sploh prišlo v tisk (dandanes v socialne medije). Anouk Félix-Faure, Philippe Bruley in Amaury Fouillade so povezali tri ikonične severne stene – Grandes Jorasses, Cervin in Eiger – ne z logistiko sodobnih odprav, temveč z najstarejšim in najčistejšim načinom premikanja: s kolesom.
Med dolinami so vrteli pedala, v stenah pa so se lotili smeri, ki so same po sebi življenjski projekti: na Jorassah Manitua, na Cervinu Padre Pio – Échelle vers le Ciel, ki so jo preplezali v enem dnevu, na Eigerju pa Magic Mushroom, eno najzahtevnejših prostih linij severne stene.
Vse skupaj v dvanajstih dneh, brez spremljevalne ekipe, brez varnostne mreže, z zavezo, da bodo ritem narekovale gore – in noge.
Njihova triatlonija ni bila tekma, temveč poklon prostoru, kjer se alpinistična zgodovina piše že (precej) več kot stoletje. V času, ko se v gorah vse bolj govori o hitrosti, rekordih in presežkih, je njihov projekt deloval skoraj starinsko: preprost, čist, povezan. Tri stene, tri zgodbe, trije ljudje, ena pot.
Morda je prav zato tako močno odmeval. Ne zaradi številk, temveč zaradi geste: pokazali so, da se lahko velike stvari dogajajo tiho, brez fanfar, z zanesljivim korakom in spoštovanjem do gora, ki jih povezujejo.
