Trinajst mrtvih v enem tednu: italijanske gore pod izjemnim pritiskom

Evropski človek in gore ter boleča resnica – Povsem napačno je opozarjati le ob veliki nevarnosti snežnih plazov – Povsem logično je, da je največ nesreč v vmesni ali manjši (objavljeni stopnji) ogroženosti

Za evropskega človeka, ki se je znašel v obilju prostega časa (in ga hoče še več), je postalo kar nekakšna značilnost, da pogosto sploh ne opazi, kaj počne. Zanj so gore postale: prostor kamor drvijo množice in gre še on, prostor pobega, prostor samodokazovanja, prostor, kjer se išče adrenalin, prostor, kjer se pozablja, da narava ne odpušča.
Ni treba vojn, da bi se ljudje v gorah pobijali — dovolj je kombinacija: nepredvidljivih razmer, napačne ocene tveganja in občutka, da je »vse pod nadzorom«. Nobena smrt ga več ne ustavi … kot 神風

V Italiji se je v zadnjem tednu zgodilo nekaj, kar bi še pred desetletjem veljalo za nepredstavljivo: trinajst smrtnih žrtev v gorah v samo nekaj dneh. Večina nesreč je povezana s snežnimi plazovi, nekaj pa tudi z zdrsi in padci v visokogorju. Gre za enega najtemnejših tednov v sodobni zgodovini italijanskega gorskega reševanja.
CNSAS (Corpo Nazionale Soccorso Alpino e Speleologico – italijanska gorska in jamarska reševalna služba) je zato izdal izjemno resno opozorilo, ki ga italijanski mediji opisujejo kot alarm brez olepševanja. Ne gre za običajen poziv k previdnosti, temveč za jasno sporočilo: razmere so izjemno nevarne, tudi za izkušene gornike.

Kaj se dogaja v snežnem pokrovu?
V zadnjih dneh je velik del Alp — od Valle d’Aoste do Furlanije, prek Lombardije in Trentina — prizadel niz plazov, ki imajo skupni imenovalec: prisotnost trdovratnih, globoko zakopanih šibkih plasti v snežni odeji.
To pomeni: da je na starem, trdem, pogosto celo poledenelem snegu ležala nova snežna plast, da je bil vmes pogosto sloj površinskega sreža, ki deluje kot drsna plast, da je veter ustvaril obsežne snežne zamete in plošče, občutljive že na minimalno obremenitev.
V takšnih razmerah lahko že en sam smučar sproži plaz, ki zajame celoten pobočje. Šibke plasti omogočajo, da se razpoka razširi daleč od mesta obremenitve — zato so plazovi veliki, hitri in uničujoči.

Zakaj je tako nevarno tudi za izkušene?
CNSAS opozarja, da so kritične točke številne in na terenu skoraj neprepoznavne.
Tudi zelo izkušen gornik lahko spregleda: tanko snežno ploščo, prehod med dvema različnima snežnima strukturama, lokalni zamet, ki ga je ustvaril veter, ali skrito šibko plast, ki se pod obremenitvijo sesede.
To je eden tistih tednov, ko znanje, izkušnje in oprema ne zagotavljajo varnosti.
A gore niso pod nadzorom. Nikoli niso bile.

Kaj svetuje italijanski gorski reševalni sistem?
CNSAS poudarja tri ključne stvari: Natančno preučiti lavinske biltene — ne le številke, temveč celotno besedilo. Premisliti ne le o cilju, temveč o liniji pristopa in spusta. Resno razmisliti o tem, da se počaka na stabilizacijo snežne odeje.
To je teden, ko je najbolj pogumna odločitev ta, da se obrneš ali ostaneš doma.