Čarobna beseda »trajnost« je bila (tako kot v večini projektov sofinanciranimi z državnimi, EU skladi, …) nedvomno eden od temeljev (verjetno glavni), na katerega so se italijanski organizatorji oprli, da so dobili zimske olimpijske igre 2026.
Odsev te »pozornosti« do okolja je samo v dokumentaciji kandidature, ki jo je predstavila Italija, kjer se različne sklanjatve besede trajnostno pojavijo 169-krat na kar 127 straneh.
Več kot neroden poskus »okrasitve« zimskih olimpijskih iger »Milano-Cortina/2026« z medaljo za »okoljsko trajnost« izvabi nasmehe in solze hkrati. Nasmehe za nespretnost, s katero poskušajo omiliti prihajajoči dogodek z velikimi gospodarskimi in okoljskimi vplivi; solze zaradi pomenske vrednosti nekaterih besed, ki se zaradi zavajajoče rabe iz dneva v dan zmanjšuje ali spreminja.
Če bo takšno »trajnostno delovanje” pri izvajanju in pri gradnjah pustilo neizbrisne in trajne sledi, potem Milano-Cortina/2026 nikakor ne bo trajnostni dogodek. Zavedanje oziroma priznanje problemov bi lahko pomenilo prvi pomemben korak k večji transparentnosti.
Prostovoljno manipuliranje s pomenom besed, »trajnostno« v promocijske namene, tvega spodbujanje mračnega ozračja, ki bi lahko upravičilo anahronistične posege kot je steza za bob v Cortini.
Sama Cortina, kot tudi celotna dolina Ampezzo svojo mednarodno slavo dolguje estetski izjemnosti ozemlja, na katerem se nahaja. Pravzaprav so vsi elementi tamkajšnjega okolja skozi čas postali kulturno cenjeni, urejeni z eleganco najboljšega scenografa – zadeva, ki lahko vsako leto brez novih posegov privabi na tisoče obiskovalcev.
Zahteva po bolj spoštljivem narativnem registru organizatorjev ni mogla odpraviti vpliva olimpijskih iger na okolje, ampak vsaj spodbuditi večjo pozornost do pokrajinskih ravnovesij, zaradi katerih je to območje edinstveno.
Nekaj »trajnostnih« razglednic, ki nastajajo …
