V gorah Adamella stoji nenavaden stražar: šesttonski top, poimenovan »Ippopotamus« (povodni konj – tudi Hippopotamus), ki nikakor ne sodi v gorsko okolje. Njegova zgodba je ena najbolj osupljivih epizod »bele vojne« – titanskega podviga, ki je zahteval več sto mož, tri mesece mukotrpnega dela in žrtve na obeh straneh. Pietro Masnovo …
Pot na 3236 metrov
Top, model Ansaldo 149/G iz leta 1896, je tudi veteran libijske vojne. V začetku leta 1916 so ga italijanske alpske čete razstavile na tri dele in na posebej izdelanih lesenih saneh začele vleči iz Val D’Avio proti prelazu Venerocolo (3236 m). Vleka je potekala tudi ponoči, da bi se izognili sovražnikovemu zračnemu izvidovanju. Plaz ga je celo zasul, a so ga vojaki izkopali (po nekaterih navedbah je plaz zasul tudi precej vojakov). 27. aprila 1916 so dosegli vrh prelaza, deset dni kasneje pa izstrelili prvo granato proti Avstro-Ogrski in podprli napad na Crozzon di Folgorida.
Premik na Cresta della Croce
Leto kasneje, leta 1917, so ga morali zaradi novega napada na Corno di Cavento premakniti še pet kilometrov stran, na Cresta della Croce (3276 m). Tudi ta premik je zahteval stotine mož in neizmerno fizično moč.
Spomenik bele vojne
Po koncu vojne top ni bil nikoli odstranjen (noben muzej si ni zažel plena). Postal je spomenik »beli vojni«, ki se je odvijala na led(e)nih frontah Adamella. Italijanski alpski klub (CAI) je prevzel nadzor nad zapuščino in prostovoljci so ga večkrat obnovili. Danes stoji kot nemi pričevalec človeške vztrajnosti in nesmiselnosti vojne.
Simbol med ledeniki
Glaciolog Giovanni Baccolo je ob raziskovanju ledenika Adamello leta 2021 zapisal, da »Ippopotamo« že več kot sto let počiva med vrhovi, medtem ko se ledenik pod njim umika. Pian di Neve je v zadnjih štiridesetih letih izgubil velik del ledu – in prav top, ki je bil nekoč simbol moči, danes stoji kot opomin na krhkost narave in ljudi. Zgodovina uči, a človek se ne nauči …
