Glasilo alpinističnega odseka PD TAM Maribor
Vsebina

05. namesto uvoda
09. poročila
17. kronika
51. srečanja
61. zgodbe naših poti
97. naš forum
109. naša razmišljanja
121. naši obrazi
139. praznujemo in se veselimo
143. slavcu v spomin
155. zgodilo se nam je pred …
177. gremo plezat
185. nagradna uganka
187. smeh pač ni greh
191. seznam krajšav in kratic
– – –
TAMOV ALPINIST Letnik 4, 2006
Zbral in uredil: Marko Renčelj
Jezikovni pregled: Suzana Šulek, Zinka Balant
Slikovna oprema izbor fotografij: Marko Renčelj
Oblikovanje naslovnice: Sebastjan Kurmanšek (slika na naslovnici: Na grebenu Triglava, foto Luka Juhart)
Oblikovanje in postavitev: Aleš Bombek
Fotografije: Člani in arhiv AO PD TAM Maribor
Založil in izdal: AO PD TAM Maribor
Tisk: Tiskarna Babič s. p.
ISSN 1581-8616
– – –
NAMESTO UVODA
Obletnice, takšne in drugačne
Leto 2006 je bilo na našem odseku kar bogato z obletnicami. Saj je verjetno vsako leto tako, bo porekel marsikdo. Pa še prav bo imel. Ne glede na leto se vedno najdejo razlogi, da se spominjamo dogodkov, stvari ali oseb iz preteklih let. Pomembnost oz. “teža” teh razlogov niti ni najbolj bistvena. Če je kakšno leto “lažje”, je toliko večji poudarek na samem praznovanju oz. obujanju spominov na t. i. lahkotnejše dogodke in je tehtnica spet v ravnotežju.
Kaj me je pravzaprav nagovorilo za tokratni uvodnik? Različnost teh naših ljubih obletnic. Poznamo jih namreč vsaj dve vrsti. Najprej so tu obletnice, ki v nas budijo pozitivne spomine, take, ki jih radi dočakamo in ki se jih zelo zelo radi spominjamo, še rajši pa jih praznujemo. Na drugi strani so tiste manj vesele, ki v nas budijo spomine na manj prijetne, morda tragične dogodke naših preteklih let.
S tistimi prijetnimi običajno ni večjih težav. V bistvu se vse vrti zgolj okrog tega, kdaj, na kakšen način in kako se jih spomniti oz. praznovati. Veselja tu ne manjka. V današnjih vedno manj družabnih časih še kako potrebujemo tudi takšne razloge, da se ponovno srečamo, družimo in veselimo. In prav je tako!
Tiste druge zahtevajo več “napora”. Najprej v nas samih, da prepoznamo in izluščimo vse tisto, kar se je v nas, zaradi določenih neprijetnih in tragičnih dogodkov iz preteklosti, spremenilo. Da znamo tudi v teh stvareh videti smisel in namen našega bivanja in obstoja. Za vse našteto ne potrebujemo ravno obletnic, a je ob njih vse omenjeno bolj izpostavljeno in potencirano.
Zame osebno – in najbrž pri tem nisem povsem osamljen – pomeni nov korak naprej takrat, ko zmoremo na primeren način obeležiti tudi obletnice manj prijetnih dogodkov. Pa ne zaradi obujanja tragičnosti, žalovanja in razmišljanj v stilu “kaj bi bilo, če bi …”ipd. Veseli me, ko vidim, da zmoremo tudi v takšnih obletnicah ponovno odkriti radost in pristno veselje. Da smo lahko bili del teh dogodkov in da nam je bilo – kljub npr. izgubi prijatelja – dano doživeti nepozabne skupne trenutke. Tudi takšna pot je zame način ohranjanja življenja v nas, življenja oseb, ki smo jih na poti srečali in življenja dogodkov, ki smo jih skupaj doživeli. Zaslužimo si tudi takšne obletnice. Tako tisti, ki se jih spominjamo, kot tudi mi, ki živimo naprej.
Vse to je bil tudi eden izmed razlogov, da smo v našem vsakoletnem biltenu dodali novo rubriko “Zgodilo se nam je pred …” Ostali razlogi so zelo raznovrstni: od tega, da je marsikaj že bilo kje napisano, in žal pozabljeno, do tega, da bi marsikaj še bilo potrebno napisati, poiskati še kakšno staro fotografijo. Med nami ni malo tudi takšnih, ki menijo, da so stare zgodbe boljše od novih … In da se lepše berejo …
Da ne bi vse skupaj izzvenelo brez pravega zaključka, le še naslednja misel: če želimo praznovati obletnice, se je zanje potrebno potruditi. Potrebni so dogodki. Le-te pa moramo ustvarjati sami, vsak dan znova …
Vaš urednik Marko Renčelj
P. S.: Kot urednik sem vam dolžan še nekaj pojasnil oz. opravičil za napake v lanski izdaji. Avtor slike na naslovnici ni Andrej Napotnik, temveč Mitja Plohl. Tudi nekaj tiskarskih napak se je prikradlo: na vrhu vsake strani (t. i. tekoči naslov) bi moralo pisati Tamov alpinist 2005. In črno-bele fotografije so bile v tisku preslabe kvalitete, čeprav je na računalniškem zaslonu izgledalo drugače …








