V dialogu: Stefan Glowacz (desno) in minister za okolje Thorsten Glauber (Svobodni volivci) v novinarskem klubu.
Foto: dpa/Sabine Dobe
Znani plezalec in alpinist je med razpravo v münchenskem tiskovnem klubu zavzel jasno stališče proti ministru za okolje Thorstenu Glauberju in smučarske naložbe na Bavarskem označil za “ničvredne”.
Stefan Glowacz se je jasno izrekel tudi proti nadaljnji širitvi bavarskih smučišč. Glede na podnebne spremembe trdi, da je zdaj “kratkovidno in neumno” vlagati v infrastrukturo (posledično nove gorske ceste), kot so nove žičnice ali snežni topovi: “Te naložbe bodo čez nekaj let ničvredne,” je Glowacz dejal na srečanju z bavarskim ministrom za okolje Thorstenom Glauberjem (Svobodni volivci) v münchenskem tiskovnem klubu.
Namesto tega je Glowacz pozval k “naravi prijazni preobrazbi” turističnih regij – brez jeklenic, visečih mostov ali razglednih ploščadi, ki gore spreminjajo v zabaviščni park. Ljudem je treba omogočiti, da doživijo naravo, je nadaljeval Glowacz, vendar brez preobremenitve. “Ljudi ne bi smeli zaščiti pred spoznavanjem narave, saj lahko le tako resnično razumemo, kako vredna je zaščite je le te.” Za Glowacza pa so pomembna vprašanja, kako to storimo, kako pridemo tja in kakšen ekološki in podnebni odtis pri tem pustimo za seboj. In ali ima vsaka ponudba, ki jo turistični strokovnjaki ustvarijo v gorah, resnično obetavno prihodnost.
Tudi minister za okolje Glauber je izrazil kritiko do “Disneylanda” v Alpah. Kljub temu (pa) je zagovarjal načrte svoje vlade, da bi v prihodnosti manj pogosto uveljavljali obveznost presoje vplivov na okolje (EIA) – kar je osrednja točka bavarskega načrtovanega tretjega zakona o modernizaciji. Prepričati je treba lokalne prebivalce, ne pa da se projekti blokirajo iz Münchna: “Lokalni referendumi so pogosto naklonjeni železnici, turizem pa zmaga,” je dejal Glauber.
Vodja Glauberjeve stranke, minister za gospodarstvo Hubert Aiwanger, velja za podpornika alpskega smučarskega turizma na Bavarskem in se zavzema za gradnjo novih žičnic ter širitev umetnega zasneževanja . Aiwanger v tem vidi priložnost za preprečitev selitve smučarskega turizma v Avstrijo ali Švico – politika, ki je v času naraščajočih podnebnih sprememb vse bolj kritična.
Lahko bi torej povzeli, da se “ameriški način” izogibanja uveljavljenim predpisom hitro seli v Evropo. Znani alpinisti se temu s svojim zgledom postavljajo na nasprotni breg. Pri nas pa, kot kaže, noben(a) novinar(ka) ne zna najti alpinista (vplivnika), ki bi “modernizaciji povedal svoje”. Morda pa je vpetost v edino organizacijo problem in ne prednost? Zelo problematično je tudi denarno nagrajevanje “zaslužnih” posameznikov, ki jih s tem tudi povsem utišaš! Pa na zdravje legende!
