Sreča na visoki ravni

Poklon za srečo – Zagrebška planinka se zahvaljuje Dragu Stoparju za lepo vreme v gorah.

Delo, 19. avgust 1975

Najvišji dimnikar – Drago Stopar ometa na najvišjih delovnih mestih v Jugoslaviji po planinskih kočah v Triglavskem pogorju

KOMNA, avgusta
Dimnikarski poklic ni lahek. Če pa moraš skrbeti, da štedilniki v naših planinskih postojankah dobro vlečejo, moraš biti še dober planinec. To tudi je dimnikarski mojster is Bohinjske Bistrice, ki sem ga te dni srečal na enem njegovih dimnikarskih tur.
Drago Stopar (58): »Bo pa že 45 let, kar delam v tem poklicu. Dvakrat letno napraviva s kolegom službeno planinsko turo na Vodnikovo kočo, Planiko, Kredarico, kočo pri Sedmerih jezerih in Staničevo. Na Komno in Uskovnico grem pa vsak mesec. Vse kaže, da so planinci zadovoljni, ko naju srečajo. Seveda se prijemajo za gumbe, prepričani, da bodo ob lepem vremenu srečno dosegli vrh. Je pa druga stvar, ki mi gre počasi že na živce. Ne pretiravam, če rečem, da naju pri enem takem obhodu prefotografirajo tudi po stokrat, od vseh strani. Vneto obljubljajo, da bodo poslali slike, pa so samo besede.«

Edi Šelhaus

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja