Na sedmi vrh sveta
Večer, 7. marec 1983
Štirinajst članov splitske alpinistične ekspedicije na Himalajo Manaslu ’83, ki bodo jutri iz Zagreba poleteli v Amsterdam in naprej v Nepal, si je zadalo nalogo, da bodo osvojili sedmi naj višji vrh sveta, 8156 metrov visoki Manaslu. Leta 1956 so ga premagali Japonci, pred enajstimi leti Avstrijci, naša odprava, ki je dobila dovoljenje že maja 1981, pa naj bi se prebila nanj po novi smeri v južni steni.
»Cilj je zahteven,« je povedal Viki Grošelj, ki so ga člani splitskega planinskega društva Mosor, povabili skupaj z Nejcem Zaplotnikom, da naj bi z njimi premagala Manaslu. »Stipe Božič je bil lani pod hribom. Težko delo nas čaka. Najtežji del prvenstvene smeri v južni steni je stometrski granitni steber malo pod vrhom.
Seveda pa upam, da ga bomo uspešno preplezali. Z Nejcem in Božičem imamo že izkušnje z Everesta, Makaluja. Pridružilo se nam bo sedem šerp – dva med njimi sta že stala na najvišji gori sveta. Drugi člani odprave, deset prikupnih fantov in Ana Mažar, sicer nimajo himalajskih izkušenj, so pa dosti trenirali in pred tem preplezali kopico težkih vrhov.«
Pisal bom, kadar bom mogel
Viki Grošelj bo našemu časopisu že med potjo pošiljal dnevnik odprave. »Pisal bom, kolikor bom mogel in kadar bom mogel. Upam, da bo pošta prihajala hitro in redno. Vsak vsakih deset dni, saj je do vasi devet dni hoda.«
Opremo so poslali z ladjo, Haso Peratovič pa je poskrbel da jih čaka v Katmanduju. Odtod se bodo z avtobusom odpeljali do vasi Dumre, po devetih dneh hoje pa bodo pod goro. »Zadnje tri dni bo pristop zelo težak. Naša izvidnica bo morala pripraviti pot in postaviti nekaj mostov čez reko Dona kolo, da bo lahko tristo nosačev, sedem šerp, kuhar s tremi pomočniki, zvezni oficir, najeli pa bomo še dva poštarja, ki bosta skrbela za zvezo s civilizacijo, varno prišli pod goro in prenesli vse tovore.
Viki Grošelj – čaka nas izjemno težko delo
V Nepalu bomo dva meseca in pol, največ tri, na gori pa mesec in pol. Do vrha bomo postavili pet taborov. Baza bo 4500 metrov nad morjem, potem se bomo vzpenjali po dokaj položnem terenu do skale na višini največ 5500 metrov. Tretji tabor bo na grebenu, med njim in četrtim pa se bo začel steber. Zadnji tabor bo 400 do 500 metrov pod vrhom. Kisikovih bomb ne bomo imeli, razen za medicinske potrebe. Upam, da nam bo vreme naklonjeno, sicer pa se bomo mudili v južni steni, zato bodo temperature znosne (običajne temperature na 8000 metrih so minus 40 stopinj, če pa je veter, padejo tudi na minus 60). Za naše zdravje bo skrbel zdravnik Igor Žuljan. Dva radioamaterja bosta vsak dan obveščala javnost.«
Naj večja jugoslovanska alpinistična akcija letos bo stala okoli štiri in pol milijona dinarjev, ki so jih v največji meri zbrali z marketingom, oprema pa je v glavnem domača.
Želimo jim veliko uspeha.
Jelka Zupanič
