Slovenske novice, 19. april 2022
TRAGEDIJA
Tragično preminula Belokranjka v Gradiški turi pri vzponu naj ne bi imela pravega pasu.
Pred dnevi smo žal že poročali o tragediji, ki se je zgodila v ostenju Gradiške ture. Pri vzpenjanju po zelo zahtevni zavarovani Otmarjevi poti se je pred očmi moža tragično končalo življenje 69-letne Sonje S. iz okolice Črnomlja. Izvedeli smo, da je bila zelo izkušena gornica in tudi navdušena varuhinja gorske narave, ena od prvih, ki so pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) opravili izpit za to poslanstvo.
Foto: GRS Tolmin – skupina Ajdovščina
Okoliščine padca še niso povsem razjasnjene. Po uradnih informacijah Policijske uprave Nova Gorica je »omahnila mimo svojega partnerja, ki je plezal za njo, in obvisela na vrvi in varovalnem pasu približno 2,5 metra pod njim. Soplezalec se je spustil do nje, vendar kmalu zatem ni več kazala znakov življenja.« Po neuradnih informacijah naj bi ji postalo slabo in je zaradi morebitnega srčnega zastoja obvisela na samovarovalnem kompletu, tretje domneve pa vključujejo možnost, da je bila zanjo usodna napačna oprema.
Umrla v previsu
Takoj po nesreči so s Policijske uprave Nova Gorica sporočili, da je bila gornica primerno opremljena, torej naj bi imela čelado, plezalni pas in samovarovalni komplet za vpenjanje v jeklenice. Vendar se je izkazalo, da je bila njena oprema žal nepopolna in celo smrtno nevarna. Kot nam je nekaj dni po nesreči med raziskovanjem morebitnih novih okoliščin zatrdil zelo zanesljiv vir, je gornica uporabljala samo zgornji del varovalnega pasu. Ta pa je, kot marsikdo ne ve, ob padcu smrtno nevaren, saj se lahko sname ali pride do zloma tilnika ali zadušitve. Je bilo morda to krivo za njeno smrt?
Kot je že znano, se je Sonja S. z možem vzpenjala po Otmarjevi poti. Že kmalu po vstopu, kjer je tudi najtežji del, mu je povedala, da je utrujena in da se mora spočiti, nato je omahnila in v previsnem delu negibno obvisela na jeklenici s samovarovalnim kompletom. Mož je lahko le nemočno opazoval, kako njeno življenje ugaša. Takoj so bili aktivirani policija, gorski reševalci GRS Tolmin – skupina Ajdovščina in GRS Ljubljana ter posadka helikopterja Slovenske vojske, vendar so ob prihodu na kraj nesreče lahko le ugotovili njeno smrt.
Plezalni pas je življenje! Plezalni pas je življenjsko pomembna povezava med plezalcem, vrvjo oziroma samovarovalnim kompletom in varovalom v steni, saj preprečuje, da pademo v globino. Porazdeli silo padca po telesu in prepreči poškodbe hrbtenice. Pri plezanju in v feratah je pravilna edino uporaba sedežnega plezalnega pasu, samo zgornji, prsni pas je smrtno nevaren!
Previsni del Otmarjeve poti, ki je sicer kategorizirana kot zelo zahtevna zavarovana planinska pot, po značilnostih spominja na ferate. Te so sicer speljane po strmih stenah, vendar zaradi jeklenic in kovinskih varoval, v katere se vpenjajo feratarji, niso smrtno nevarne. Tudi Otmarjeva pot je zelo varna in dobro opremljena, zato so se že kmalu pojavila ugibanja, kaj je botrovalo nadvse tragični nesreči.
Vzrok smrti bo vsekakor pokazala sanitarna obdukcija na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, ki jo je na kraju nesreče odredila zdravnica Zdravstvenega doma Ajdovščina. Izsledkov včeraj še ni bilo, so nam povedali na PU Nova Gorica, vseeno pa ne smemo zanemariti zelo pomembne podrobnosti, ki bi lahko botrovala tako tragičnemu koncu.
Kot rečeno, gornica med vzpenjanjem ni uporabljala varnega plezalnega varovalnega pasu, ampak le zgornji del, ki se ga samostojno sploh ne bi smelo uporabljati. Zgornji, prsni pas se uporablja le v kombinaciji s spodnjim delom, pri tem morata biti pravilno povezana.
Ob padcu zlom tilnika
O okoliščinah četrtkove nesreče v Gradiški turi smo povprašali tudi vodjo GRS skupine Ajdovščina Roberta Kovača,vendar izkušeni gorski reševalec ni želel govoriti o podrobnostih. Prepričan je namreč, da gorski reševalci ne ocenjujejo in komentirajo opreme ponesrečencev, ampak so tu zato, da rešujejo ljudi, ki v gorah potrebujejo pomoč.
Je pa Kovač, ki je tudi inštruktor v izpitni skupini Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), opozoril na velik pomen uporabe pravilne opreme, kar v gorah pomeni življenje. »Ferate so načeloma zelo varne in dobro urejene. S pravilno opremo se ti praviloma v ferati ne more zgoditi nič hujšega. Opažam, da imajo z leti obiskovalci vedno boljšo opremo in jo tudi znajo uporabljati, zelo malo je slabo opremljenih. Hudih nesreč v feratah zato ni veliko, če se zgodi, je praviloma vedno kriv človek in ne sama ferata,« je povedal.
Povprašamo ga še, kaj se lahko zgodi, če nekdo uporablja samo zgornji del plezalnega pasu. »To je smrtonosna kombinacija! Za feratanje je nujna uporaba plezalnega, sedežnega pasu. Ob obremenitvi oziroma padcu s plezalnim pasom se bomo v njem morda malo potolkli in po visenju čutili mravljince v nogah, a vse to potem mine. Če pa nekdo pade in uporablja samo zgornji del pasu, tega sila padca tako povleče navzgor pod vrat, da lahko pride do zloma tilnika ali zadušitve. Če imaš na zgornji pas vpet samovarovalni komplet, se ta ob padcu lahko sploh ne sproži in s tem ne ublaži padca. Pri zgornjem delu pasu obstaja tudi verjetnost, da se ti ob padcu sname čez roke in padeš iz njega,« je še opozoril Kovač.
Tina Horvat
