Glas, 27. avgust 1976
Truplo pogrešane planinke Tatjane Božič iz Ljubljane sta v sredo našla vojaka Budimir Perović in Petar Tomić – Uspešna akcija planincev, gorskih reševalcev, miličnikov, vojakov in pripadnikov teritorialne obrambe
Kališče — Tatjana Božič iz Ljubljane, stara 55 let, je bila navdušena planinka. Številne slovenske transverzalne poti je že prehodila. Nazad nje se je lotila kranjskih vrhov in odšla zato 18. julija na Kališče. Ob 11.30 j e v Tupaličah izstopila iz avtobusa in se napotila proti Kališču.
V Dom Kokrskega odreda na 1540 metrov visoki gori je prispela precej utrujena. Oskrbnik Viktor Obid ji je svetoval, naj se odpočije in naj ne sili še isti dan nazaj v dolino. Tatjana pa je nemirno pogledovala na uro. Ob pol sedmih zvečer je želela biti na avtobusni postaji v Tupaličah. Doma imam kužka, je dejala. Če me ne bo domov, ga nihče ne bo peljal na sprehod, je pripove dovala. Preden je ob 14.20 odšla proti dolini, se je pod številko 2278 vpisala v vpisno knjigo, napisala, da je članica planinske organizacije in da je cilj njene poti Preddvor …
Tatjana Božič do doma ni prišla. Izognila se je dobro shojene poti v dolino in jo ubrala po stari poti, ki vijuga v bližini nove tovorne žičnice. Nad Borovjem, približno 700 ali 800 metrov visoko, je omahnila. Po strmem pobočju je zdrsnila več kot 100 metrov globoko in obtičala, prilepljena za bukev.
Izginulo Tatjano so začeli mrzlično iskati. Bratje Niko, Marcel in Peter so zaman tavali po Kališču in iskali sestro. V patrolne akcije so odhajali tudi kranjski gorski reševalci. Tatjane ni bilo nikjer. Iskalci so sicer prišli v bližino njenega preranega groba, vendar nihče ni zaslutil, da leži truplo na grebenu za bukvijo.
Nemogoče je bilo pričakovati, da bo tak način iskanja prinesel uspeh. Zato so se kranjski gorski reševalci, miličniki, vojaki in pripadniki teritorialne obrambe odločili za skupno akcijo. Več kot 100 gorskih reševalcev, miličnikov iz Kranja in pripadnikov posebne miličniške enote iz Ljubljane, vojakov, pripadnikov teritorialne obrambe in planincev se je zbralo v sredo, 25. avgusta, v Mačah nad Preddvorom. Krenili so proti dve uri oddaljenemu Kališču in izdelali podroben načrt iskalne akcije, ki ponovno potrjuje dobro sodelovanje med Planinskim društvom Kranj, gorsko reševalno službo, UJV, vojaki in teritorialno obrambo. Iskalno akcijo so neposredno s pomočjo najsodobnejših tehničnih zvez vodili načelnik UJV Kranj Stane Mihalič, inšpektor Jože Drol, komandant štaba gorenjske cone polkovnik Ljubo Kržišnik, komandant štaba teritorialne enote Zvone Režek, starešine garnizije iz Kranja, predsednik in tajnik PD Kranj Franci Ekar in Emil Herlec, kranjski gorski reševalci in predstavnik PZS inž. Pavle Šegula.
Hrabri možje so v strelcih krenili s Spodnjega Kališča proti Mačam in Bašlju. Kako temeljita je bila iskalna akcija, ki jo je spremljal tudi helikopter Republiškega sekretariata za notranje zadeve s pilotom Andrejem Andolškom za krmilom, pove podatek, da so iskalci na strmem, zaraščenem in mnogokje previsnem področju našli jopico, ročno uro, ki se je ustavila 21. 7. 1976, bundo in par spodnjih hlač! Ob 11.30, dobro uro po začetku akcije, je iz prenosnih oddajnih postaj zašumelo: stoj, akcija ustavljena, ponesrečenko našli!
Prebijali smo se proti kraj u nesreče. Tatjano Božič sta ugledala vojaka Budimir Perović in Petar Tomić, člana 4. iskalne skupine, ki je imela nalogo prečesati teren ob tovorni žičnici. Z desnico, naslonjeno ob stoletno bukev, je Tatjana negibno ležala ob vznožju drevesa!
Iskalna akcija, ki je prinesla popoln uspeh, je bila s tem končana. Prinesla je popoln uspeh, hkrati pa potrdila, kako kaže ukrepati v enakih primerih. Bila pa je tudi praktični preizkus sodelovanja med planinci, reševalci, vojaki in miličniki!
Besedilo: J. Košnjek
Fotografije: F. Perdan
