Slovensko planinsko društvo je podalo obračun o svojem neumornem delu v preteklem letu
Jutro, 15. maj 1939 – dLib.si
Novo mesto, 14. maja 1939
Novo mesto je včeraj in danes gostoljubno sprejelo v svojo sredo goste, ki so prihajali iz vse Slovenije kot delegati podružnic SPD na svojo redno skupščino, ki se je to pot sestala v našem mestu. Že snoči so imeli delegati pod vodstvom predsednika dr. Pretnarja pozno v noč trajajo sestanek v restavracijski dvorani Windischerjevega hotela, na katerem so bili obravnavani razni predlogi delegatov posameznih podružnic. V pozdrav gostom je dal mestni župan na svojem poslopju razobesiti trobojko, prav tako pa je vihrala tudi na stavbi mogočnega Sokolskega doma, kjer je bil danes v veliki dvorani planinarski parlament.
Otvoritvene besede predsednika dr. Pretnarja
Zbor se je začel davi. Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. Pretnar pozdravil zastopnika banske uprave in sreskega načelstva podnačelnika Ivana Preskarja, zastopnika vojske kapetana Kneževiča, zastopnika novomeške občine Maforčiča, predsednika Tujsko-prometnega in olepševalnega društva odvetnika dr. Grosa, ravnatelja meščanske šole Zargaja in zastopnike tiska. Ob tej priliki je predsednik prečital pozdrave, ki so jih poslali predsednik Zveze slovanskih planinskih društev dr. Tominšek, dr. Rataj in drugi. Za tem je očrtal naloge Slovenskega planinskega društva, ki so naši javnosti že kolikor toliko znane. SPD je narodno društvo, ki budi med narodom zavest do rodne grude in jo tako brani pred potujčevanjem. Goji pa tudi zdrav in plemenit sport in zanimanje do naših prelepih planin, ki nudijo človeku največ koristnega razvedrila. V nadaljnjem govoru je omenil, da je med ostalimi zelo važnimi planinskimi postojankami tudi Dolenjska s svojo krasno lego in lepimi hribi, zlasti Gorjanci, ki jih je navdušeno opeval že pokojni Trdina. Tudi za Dolenjsko bo storilo SPD vse, kar se bo dalo storiti. Zaradi tega se je SPD iz vse Slovenije zbralo tudi v Novem mestu, in to tudi prav v letu, ko slavi novomeška podružnica 25-letnico svojega obstoja. Čeprav Dolenjska ni center planinarstva, se planinarstvo kljub temu razvija tu bolj uspešno kakor drugod, kjer so dani boljši pogoji. Predsednik je dalje ugotovil, da je med članstvom dolenjskih planincev 50% naročenih na »Planinski vestnik«. V znak priznanja temu smo sklenili, da se zberemo v Novem mestu. Žal pa nam je, da v naši sredini ne moremo pozdraviti našega odličnega znanstvenika prof. Seidla, našega starega planinskega tovariša. Zaradi tega je bila poslana k prof. Seidlu, ki se zaradi bolehnosti ni mogel udeležiti zborovanja, deputacija, ki je imela nalog, da mu sporoči prisrčne pozdrave skupščine.
150.000 gostov v kočah
Podrobno delovno poročilo je podal tajnik dr. Brilej, ki je v uvodu poudaril, da so slovenski planinci priredili letošnji zbor v Novem mestu, da poudarijo važnost Dolenjske kot turistične in planinske pokrajine, ki se s svojimi Gorjanci, kočevskimi in drugimi hribi zmerom bolj uveljavlja, obenem pa da počaste novomeško podružnico, ki pravkar praznuje 25-letnico obstoja. SPD je v preteklem letu štelo 31 podružnic, 7862 rednih. 1913 mladinskih in 976 članov akademske skupine, število članstva je naraslo za 300. SPD ima doslej 59 planinskih postojank, ki jih je lani obiskalo 84.054 turistov (predlanskim 79.819). Po narodnosti je bilo med njimi poleg Jugoslovenov 4136 Nemcev, 290 Italijanov, 310 Angležev, 121 Bolgarov, 490 Čehov in Slovakov in 88 Francozov, številke so povzete iz spominskih knjig po kočah, a ker se mnogo gostov ne vpiše, lahko računamo, da jih je bilo v celem okrog 150.000. Po številu članstva so poleg osrednjega društva porasle podružnice Dovje-Mojstrana, Kamnik, Kranj, Litija, Maribor, Prevalje, Radovljca, Slovenj Gradec, Raihenburg, Srednja vas v Bohinju in Škofja Loka. Na novo je bila ustanovljena podružnica v Dravogradu.
Gradbeno in kulturno delo
Med gradbenimi deli je največja nova stavba hotela Zlatoroga, ki je veljala osrednje društvo okrog 1,300.000 din. Podružnica v Kranju je z izdatnimi žrtvami sezidala Valvazorjev dom, ki ima 10 sob z 20 posteljami in skupno ležišče za 26 oseb. Podružnica v Mojstrani je postavila kočo na Mlinci. Celjska podružnica ima pripravljen gradbeni materijal za kočo na Golteh, ki bo veljala okrog 600.000 din. Na žalost še zmerom ni rešeno vprašanje Celjske koče, ki jo mestna občina celjska pušča nedograjeno propadati. Mlada dravograjska podružnica je začela energično akcijo za zgraditev koče na Košenjaku, ki bo odprla novo področje planinskemu prometu; Zveza jugoslovenskih planinskih društev je priredila izlet v pogorje Šarplanine in Korabe, na katerem je bilo presmučanih okrog 150 km doslej še malo znanega planinskega sveta. Izleta se je udeležilo 17 članov SPD. Člani akademskega odseka so v februarju izvršili prvenstveni zimski vzpon čez Severno steno. Lepo je uspel alpinistični izlet v Dauphinejo.
V kulturnem udejstvovanju društva je najvažnejše glasilo »Planinski vestnik«, ki je imel lani 2100 naročnikov (predlanskim 2178). V kratkem bo društvo izdalo seznam markiranih potov. »Priročnik« za planince, ki je lani izšel, je naletel na zelo živahen odjem. Izšel je I. zvezek Mlakarjevih zbranih spisov, II. del izide v kratkem, III. pa v novembru. Knjiga o planinski flori, ki jo društvo že dolgo pripravlja, bo veljala do 200.000 din, bo pa gotovo ena naših najpomembnejših publikacij. Društvene knjižnice imajo poleg osrednjega društva, ki premore 2000 zvezkov, še podružnice v Celju, Konjicah, Mariboru in Novem mestu. Brez knjižnice je še zmerom 20 planinskih postojank. Društvo je priredilo celo vrsto strokovnih tečajev in pa zbor vodnikov, na katerem so predavali člani planinskega reševalnega odseka. Zbora se je udeležilo 17 vodnikov. Glavni odbor si je mnogo prizadeval, da bi nedeljske povratne vozovnice veljale tudi za praznike in da bi planinski kraji dobili enake ugodnosti, kakršne uživajo primorske pokrajine. Trud je doslej ostal brez uspeha. Živahno se SPD udejstvuje v vseh tujskoprometnih organizacijah in ustanovah. V Zvezi za tujski promet bo društvo v bodoče imelo močnejše zastopstvo kakor doslej.
Napredek podružnic
Mnogovrstna je bila delavnost posameznih podružnic. Celjska je definitivno prevzela Piskernikovo zavetišče. Zasadila je 5.000 mecesnovih in 2000 smrekovih dreves in s tem prispevala k pogozdovanju v planinah. Podružnica gradi novo planinsko pot s Klemenškove planine na Ojstrico, ki bo pomenila najkrajšo zvezo Ojstrice in Korošice z Logarsko dolino in pripravlja hidrocentralo in elektrifikacijo Aleksandrovega doma. Prešernova koča na Stolu, ki je last podružnice v Kranju, slavi letos 30-letnico obstoja. Podružnica v Kranjski gori pripravlja napeljavo električnega toka v kočo na Gozdu. Podružnica v Novem mestu ima v načrtu zgraditev postojanke na Maličevem krču in planinske koče na Gorjancih. Za propagando Dolenjske bo izdala primeren vodnik. Podružnici v Poljčanah in Rogaški Slatini bosta letos postavili nov planinski dom pri sv. Miklavžu na Boču. Podružnica v Radovljici išče primernega kraja za postavitev novega planinskega doma. Podružnica v Rajhenburgu si prizadeva, da bi še letos postavila planinski dom na Bohorju, na Oslici. Podružnica v Ratečah prezidava postojanko v Tamarju. Podružnica v Mariboru, ki slavi letos 20-letnico obstoja, je napeljala električno razsvetljavo v Senjorjevem domu. Podružnica v Ribnici je važna zaradi svojega nacionalnega položaja. Treba jo bo moralno in gmotno podpreti, da bo lahko uredila dostope v lepe kočevske hribe. Podružnica v Rušah je pri Ruški koči izvedla večje preureditve. Podružnica v Slovenjem Gradcu, ki slavi letos 20-letnico obstoja, je lani izpopolnila svojo novo postojanko pod Kopo. Podružnica Srednja vas v Bohinju je izvršila nekatere prezidave pri svoji postojanki pod Bogatinom. Podružnica v Trbovljah je usmerila svoje delo na povečavo doma na Mrzlici in pridobila v oskrbo postojanko nad Kumom. Podružnica v Zidanem mostu pripravlja novo postojanko na Šmohorju nad Laškim. Najširšo delavnost razvija osrednje društvo SPD.
Ostala poročila
Po poročilu tajnika je poročal blagajnik Dolinšek. SPD ima nad 16 milijonov premoženja in 4 in pol milijona dolga. Največje zlo za vsako podružnico, ki je primorana najeti posojilo, je to, da mora plačevati visoke obresti, znašajoče 8 do 10%, tako da znašajo postavke za plačevanje obresti letno okrog 266.000 din. Nujno potrebno je najti izhod z najetjem brezobrestnega posojila, kajti v takem primeru bi lahko podružnice SPD uspešnejše delovale ter uporabile nad četrt milijona dinarjev, ki jih plačujejo za obresti, v bolj koristne namene za razvoj planinarstva. Imovina SPD nudi zadostno jamstvo. Glavni odbor je že sondiral teren pri Poštni hranilnici za najetje posojila, vendar ni upanja. Mogoče bi se izposlovalo pri ministrstvu za telesne vzgojo naroda ali pa pri ministrstvu za trgovino in industrijo, da bi preskrbelo brezobrestno posojilo. Nadzorni odbor je predlagal celotnemu odboru razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta.
Nato je bilo prečitanih več predlogov glede spremembe društvenih pravil. Po podanih poročilih in izvršenih sklepih skupščine je pozdravil zborovalce predsednik novomeške SPD notar Marinče z željo, da bi današnje zborovanje obrodilo obilen sad. Med slučajnostmi je mariborski delegat Zorzut omenil, da ima severna planinska postojanka nad 300 raznih leposlovnih in beletrističnih knjig v svoji knjižnici. V lepo rimanih besedah se je nato poslovil od novomeške skupščine in Dolenjske. Zborovanje, ki je pokazalo redko disciplino delegatov in polno soglasje v raznih vprašanjih, je okrog 10. zaključil predsednik dr. Pretnar ter se zahvalil domačinom. Žal mu je bilo, da se ni mogel izvesti ves program. Naliv, ki je trajal ves dan, je pokvaril vse. H koncu se je zahvalil še oblastvom, banski upravi in vojski, ki z vnemo podpirajo težnje SPD, prav tako pa tudi avtonomnim in ostalim mestom, na katera je zlasti apeliral, da tudi ona pokažejo postojankam SPD vso naklonjenost. V tem smislu prosi tudi novomeško občino, da bi šla še naprej SPD na roko. Z občnega zbora so bile odposlane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, pozdravne pa knezu namestniku, raznim ministrom, predsedniku senata in drugim.
