Prelomna raziskava v okviru projekta C3 – Caves, Cryosphere and Climate
V masivu Kanina, globoko v kraškem podzemlju, se skriva led(e)ni arhiv, ki je šele zdaj razkril svojo starost. Mednarodna raziskava, objavljena v prestižni reviji Journal of Glaciology, je pokazala, da se je led v ledeni jami Monte Leupa oblikoval razmeroma nedavno — med sredino 19. in začetkom 20. stoletja, torej ob koncu Male ledene dobe.
Gre za prvo uporabo radioaktivnega izotopa argon‑39 za datiranje jamskega ledu v Alpah, kar predstavlja pomemben preboj v raziskovanju podzemne kriosfere.
Nova metoda, nova zgodba o ledni preteklosti
Raziskavo je vodil dr. Renato R. Colucci, glaciolog z italijanskega Nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR) in predavatelj na Univerzi v Trstu. Ekipa je v jami Monte Leupa analizirala led(e)ni depozit, ki je dolgo veljal za potencialno zelo star. A nova metoda je razkrila presenetljivo mladost ledu.
Kaj je novega?
Prvič v zgodovini je bila za datiranje jamskega ledu uporabljena metoda 39Ar – Argon Trap Trace Analysis, razvita na Univerzi v Heidelbergu; rezultate so preverili z več neodvisnimi metodami:
analizo pollenov (cvetnega prahu), U‑Th datiranjem kriogene kalcitne skorje, radiokarbonskim datiranjem organske snovi.
Ta »multiproxy« pristop je omogočil izjemno natančno rekonstrukcijo starosti ledu.
Zakaj je led tako mlad? Razlaga se skriva v permafrostu
V času najhladnejših desetletij Male ledene dobe je bil kaninski kraški sistem verjetno permanentno zamrznjen. Zamrznjena skala je preprečevala pronicanje vode, zato se led v jamah ni mogel oblikovati.
Šele ko se je permafrost začel delno taliti, je voda ponovno našla pot v podzemlje — in v hladnem okolju oblikovala današnji ledeni depozit.
To pomeni, da je led v jami Monte Leupa posreden zapis o dinamiki permafrosta v Julijskih Alpah.
Led izginja — z njim pa tudi edinstveni klimatski arhivi
Raziskovalci opozarjajo, da se podzemni led v Julijskih Alpah pospešeno tali zaradi sodobnega segrevanja ozračja. To ima dve pomembni posledici:
1) Izguba paleoarhivov
Jamski led hrani: cvetni prah, organske delce, zračne mehurčke, kemične signale preteklih podnebnih razmer.
Ko led izgine, izgine tudi zgodovinski zapis.
2) Spremembe v kraškem vodnem krogu
Taljenje podzemnega ledu lahko vpliva na: pretakanje vode v kraških sistemih, stabilnost jamskih struktur, lokalno hidrološko dinamiko.
Kaninsko pogorje kot naravni laboratorij
Dr. Colucci poudarja: »(Alpe Giulie) Julijci in območje Kanina so izjemna naravna laboratorija za razumevanje starodavnih in sodobnih sprememb v kriosferi.«
Profesor Werner Aeschbach (Univerza Heidelberg) dodaja: »Prvič smo lahko preizkusili datiranje z argonom‑39 na jamskem ledu — rezultati odpirajo vrata številnim novim raziskavam.«
Dr. Marc Luetscher (SISKA) pa izpostavlja: »Moč raziskave je v kombinaciji inovativne metode z uveljavljenimi tehnikami datiranja.«
Široka mednarodna raziskovalna mreža
Projekt C3 – Caves, Cryosphere and Climate je financirala Società Alpina delle Giulie – CAI Trieste, skupaj z: Komisijo Grotte Eugenio Boegan, italijanskim CNR, Austrian Science Foundation, German Science Foundation, Società Meteorologica Alpino‑Adriatica.
Sodelovali so tudi: Heidelberg University (Nemčija), Paul Scherrer Institute (Švica), University of Innsbruck (Avstrija), Swiss Institute for Speleology and Karst Studies, Oeschger Centre for Climate Change Research (Bern), Geosphere Austria, Slovenija (?).
Znanstveni članek
Colucci R.R. et al. (2026):
39Ar dating of cave ice combined with pollen, cryogenic calcite, and radiocarbon analyses reveals late Little Ice Age origin (Leupa Cave, SE Alps).
Journal of Glaciology
DOI: https://doi.org/10.1017/jog.2026.10125
Zaključek: pomembno odkritje za alpiniste in jamarje
Ta raziskava je pomembna za obe skupnosti:
Za alpiniste razkriva dinamiko permafrosta v Julijskih Alpah, pomaga razumeti spremembe v visokogorskem okolju, opozarja na hitre procese taljenja.
Za jamarje potrjuje, da so jamski ledeni depoziti dragoceni klimatski arhivi, poudarja nujnost dokumentiranja in monitoringa, odpira nove možnosti za interdisciplinarne raziskave.
Julijske Alpe tako ponovno dokazujejo, da so eden najpomembnejših naravnih laboratorijev za razumevanje podnebnih sprememb v Evropi.
