Slovenski alpinizem 2001
Rudi Kocijančič (1958 – 2001)
Sobota, opoldanske ure. Ljudje hitijo po zadnjih opravkih, vse je v pričakovanju praznika. Jutri je Velika nedelja. Klic po mobilniku. Zaslišim znan glas, toda vse ostalo je zastrašujoče. »A veš kaj, Rutkota ni več.« Kako ni več? »Ja, padu je in mu ni pomoči.« To je bilo sporočilo, ki sem ga moral prenesti družini in staršem.
Življensko pot je Rudi začel 27. maja 1958 na Jesenicah.
Znano je, da na Jesenicah ni bogve kaj dosti prostora, zato ga je pot s starši kaj kmalu zanesla v naravo, ven iz kipečega mesta železarstva. Kdo ve, kako se je porodila misel o stenah, vršacih, plezanju, o življenju gornika. Že v začetku sedemdesetih let se je pridružil mladinskemu odseku PD Jesenice. Od takrat naprej pa je zasvojenost z naravo, predvsem z gorami, naraščala do odločitve – postati alpinist. Uspelo mu je, spoznal je užitke, ko stopiš na kraj stene in se ozreš v grape, zajede in previse za seboj in stisneš prijatelju roko. Naziv alpinista je pridobil leta 1978. V njem je bilo polno energije mladostnika, zato se je razdajal goram in svoje izkušnje kot inštruktor prenašal na mlajše generacije. Poklic medicinskega tehnika, njegov čut pomagati človeku v stiski in pa tradicija jeseniških alpinistov postati gorski reševalec, so ga leta 1985 privedli v vrste Gorske reševalne službe. Vendar to zanj ni bila nikakršna nadgradnja nekega zastavljenega cilja, še vedno je bil vpet med mladinski in alpinistični odsek in delo na planinskem društvu. S polno mero vztrajnosti in preudarnosti je leta 1992 zapolnil vrzel vodenja PD Jesenice.
Rudi pa ni bil predan zgolj goram in planinstvu. V njemu je tlela tudi želja po ohranjanju rodov in doma. Radosti moža in očeta je zaužil z ženo Miro, hčerko Urško in sinom Primožem vse do usodnega trenutka.
Rudi Kocijančič se je smrtno ponesrečil 14. 4. 2001 v kanjonu Velike Paklenice.
Vlado Hlede
– – – –
Spomin in opomin gora (kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah)
14. aprila 2001 ob 11.50 se je 43-letni Rudi Kocijančič, medicinski tehnik z Jesenic, predsednik Planinskega društva Jesenice, dolgoletni alpinistični inštruktor in gorski reševalec postaje GRS Jesenice, smrtno ponesrečil na začetku kanjona Paklenice, v steni Kuk Tisa (350 m, Velebit, Hrvaška). Opremljen s pasom in čelado je sam plezal ob navezah alpinističnih pripravnikov in jih kontroliral. Omahnil je v globino 50 metrov in obležal. Domnevno ga je presenetil sunek vetra.
