Odlika pravega planinca in ljubitelja gora je v tem, da mu obisk v naravi ne pomeni samo enkratnega fizičnega doživetja. V resnici je to zanj le vzpodbuda k novim podvigom, povod za razmišljanja in za posredovanje občutij sočloveku.
Sredstev v ta namen ni malo, še najbolj privlačne pa so vse zvrsti planinske literature.
Roman »Velika razpoka« nas povede v gore okrog Mont Blanca; v svet gorskih vodnikov in kmetov, med gorjance, katerih domovi leže v vznožju najvišjih gora Evrope, na iztekih njihovih ledenikov. .
Brigito, mladenko iz Pariza, privlačijo predvsem tiste gore, ki se povprečnemu turistu zde grozotne in neprijazne. Njeno zdravje in talent, pa simpatičen vodnik Zian Mappaz ji pomaga premagati prve težave, vrtoglavice in strah pred višino v vzponih na Aiguille Mummery in Aiguille Ravanel.
Iglama sledi Mont Blanc.
Pot Ziana in Brigite drži v zavetišče Durier na Col de Miage. Naslednji dan jima sledimo po grebenu Bionnassay na Col de Bionnassay, kjer se jima izneveri vreme. Na prostranih pobočjih Dome de Goûter blodita skozi snežni vihar in besnenje vetrov. Človek je manj kot ničla in vendar neskončno več! Žilavi Zian, ki mu v žilah poljejo instinkti in izkušnje pradedov — gorjancev, uspe! Volja, iznajdljivost in moč zdravih teles ju končno privedeta do rešilnega zavetišča Refuge de Goûter.
Ko govori narava in razodeva svoje moči, tedaj se tudi človeška srca preje kot običajno odpirajo in si — drugo drugemu — zaupajo skrivnosti, o katerih so dotlej molčala. Rafali vetra v Refuge de Goûter so priča ljubezenskim izpovedim Ziana in Brigite.
Naslednjega dne pospremimo mlada človeka na glavo Evrope, doživljamo z njima lepote razgledov in zlasti vzpona v ozračju, kateremu že primanjkuje kisika.
Odločitev, ki sta ju sprejela v zavetišču, obvelja. Brigita in Zian sta kmalu mož in žena. To sicer ni po volji nevestinim staršem — aristokratom. Tudi Zianova okolica godrnja. Tudi ti so klan za sebe, nič manj trmast kot umirajoče plemstvo.
R. Frison nam z obilico izkušenj in tenkočutnim poznavanjem gorjanskih duš riše odnose v gorski vasi.
Ne uidejo mu drobne vaščanske ljubosumnosti, odpor do tujke in očitki Zi-anu, ki je prekršil pravila tradicije in nepisane zakone srenje.
Brigiti nenaklonjene so samotne ure, ko Zian v mrtvi sezoni kmetuje; drvari, kosi po planinskih pašnikih in ga nikoli ni doma. Motijo jo zapuščene sobe starodavne Zianove kmetije, v katerih so se rodili in živeli hribovci rodu Mappaz. Moti in plaši jo bučni pomladni fen, v zadrego spravlja živina v hlevu. Tudi potem, ko Zian kmetijo proda in se mlada zakonca udomačita v sodobno urejenem domu, še gospodari pošast samotarstva.
Zian odide v gore. Tjakaj ga vodi poklic, a nič manj srce in potreba. Brigita ostaja še bolj sama, saj tudi njeno srce koprni za vrhovi in strminami. Vabijo jo ledene in skalne vesine, viharji, razgledi in spomini. A s Zianom ne more.
Kdo je še videl, da bi gorskega vodnika, ki vodi klienta, spremljala žena!
Brigita je razdvojena. Odhod Ziana s klientom v švicarske gore in vabilo staršev preseka monotoni jo in začasno reši problem. A čas teče. Neusmiljeno minevajo tedni, jesen je v deželi, Zian in Brigita pa samevata, čakata drug drugega. Čakata!
V takem vzdušju osamelosti se Zian poda nad gamsa samotarja proti Tête de Tré de la Porte. Ko se mu prevejam kozel izmakne, prenoči na stari planša-riji, naslednjega dne pa odrine na Aigu-ilie de Deux Aigles.
Izpostavljeno plezanje, napor in sonce. ki kraljuje nad jesenskimi meglami v dolinah, prerode Ziana. Ve, da bo Brigita spet našla pot k njemu in goram, in se prešerne volje vrača. Tam, kjer bi nihče ne pričakoval, ga na kraju ledenika nenadno požre razpoka.
Zian v razpoki živi. Brez sredstev za življenje, brez cepina se bori za obstoj. Ko teko dnevi, ga zaman iščejo tovariši, zaman skrbe zanj, ko novi sneg pokriva rešilne sledi.
Bori se polnih sedem dni.
Ko ga tovariši odkrijejo in rešijo, umre v njihovih rokah.
Knjigo je izdala založba Arthaud. Pisatelj obravnava v dveh delih in 21 poglavjih dogajanje, ki teče v letih 1933 m 1934. Frison podaja snov vešče, dinamično prizadeto in doživeto. Bralcu pripomorejo do zadovoljstva še številne fotografije, ki jih je prispeval pisateljev gorski tovariš G. Tairraz.
Knjiga je prijetno branje. Veselil se je bo tisti, ki ljubi razmišljanja, pa oni, ki jim je pri srcu zaokrožena zgodba iz gora. Obiskovalcem Centralnih Alp bo nudila marsikak poučen detajl, ki bo prišel prav, ko bodo sami odkrivali vrhove in nevarnosti v tem delu Evrope.
Ing. Pavle Šegula
