V Patagonija sta alpinista znova postregla s presežkom. Tasio Martín in Sean Villanueva O’Driscoll sta uspela nekaj, kar so bile pol stoletja le sanje številnih alpinistov: prva prosta ponovitev legendarnega Vzhodnega stebra (Pilar Este) na Fitz Royu.
Gre za 1.200‑metrsko smer, ki sta jo leta 1976 v šestih dneh prvič preplezala Casimiro Ferrari in Vittorio Meles iz znamenite ekipe Ragni di Lecco. Vzpon je postal klasika patagonske zgodovine, a vse do danes ga ni nihče preplezal v celoti prosto.
Martín in Villanueva sta v steni (pre)živela tri dni (točnega datuma ne navajata), plezala na pogled, padala, se spuščala in znova poskušala. Razmere so bile zahtevne: sneg in led v počeh, hladno vreme ter izpostavljeni raztežaji, ki so zahtevali popolno osredotočenost. Kljub temu jima je uspelo vse raztežaje preplezati prosto, kar je mejnik tako za Patagonijo kot za sodobni alpinizem.
Tasio je po vzponu zapisal, da si takšnega dosežka ni mogel niti predstavljati: »Če je bil moj sen plezati vzhodno steno Chalt(é)na, si nikoli nisem mislil, da bom to storil po tej smeri – in še manj, da jo bom preplezal prosto.« Ob tem je poudaril, kako nalezljiva je Seanova motivacija in kako pomembno je bilo partnerstvo v navezi.
Vzhodni steber je ena najbolj izrazitih linij Fitz Roya. Že od poznih 60. let je bil predmet številnih poskusov, dokler ga Ferrari in Meles nista splezala v znameniti odpravi Ragni di Lecco. Ferrari je bil znan po svoji trmi – zapisi ohranjajo, da je tik pod vrhom doživel hud padec in si polomil zobe, a kljub temu nadaljeval do vrha.
V zadnjih desetletjih je bilo več poskusov prostega vzpona, med drugim tudi leta 2011, ko sta Nico Favresse in Sean Villanueva preplezala velik del smeri na pogled, a se kasneje usmerila v El Corazón.
Martín in Villanueva sta tako postavila nov mejnik v patagonskem alpinizmu. Vzpon združuje vse elemente, ki Fitz Royu dajejo mitski status: izjemno linijo, zahtevne raztežaje, nepredvidljivo vreme in močno navezo, ki zna izkoristiti vsak trenutek.
Kot piše Tasio: »Še vedno pristajava. Mislim, da bo trajalo nekaj časa, da se vse usede. A potovanje je bilo vredno vsakega koraka.«
