Gaétanu je uspelo preživeti smrtonosni plaz Mont-Dore leta 2024, ne pa tudi njegovemu bratrancu Ericu. Po hudih in tragičnih nesrečah v gorah vedno obstaja tudi vprašanje, ali še hoditi in plezati na vrhove. Ker to početje ni nujno za človekov obstoj, tako kot npr. prevoz z avtomobilom se je morda lažje odločiti. Prav tako se zelo malo ljudi preživlja z delom na gorah. Vse skupaj je torej odvisno od človeka, (ob)sodbe, dejanja in morebitne spornosti, ki je odvisna od okolice. Primerov je toliko kot ljudi, vzorec večinoma dvojen. Gaétanu pa je jasna sporočilnost, …
francetvinfo – Catherine Lopes
25. februarja 2024 je v kraju Mont-Dore v Puy-de-Dôme v središču masiva Sancy leži Val d’enfer snežni plaz odnesel sedem ljudi. V plazu so bili štirje mrtvi in trije preživeli. Ta nesreča je najsmrtonosnejša v zadnjih 50 letih v Auvergnu.
Višje ko so se vzpenjali, bolj je pihalo
Tistega dne sta imela Gaétan Rieutord in njegov bratranec Eric na Mont-Doreu sestanek z Davidom Vigourouxom, gorskim vodnikom. Čez nekaj tednov naj bi ju (po)peljal na vzpon na Mont Blanc, da bi proslavila njun 40. in 50. rojstni dan. Njihov namen je bil opraviti malo tehničnega dela in preveriti, ali so pripravljeni in sposobni preplezati Mont Blanc. Ko so prispeli na Mont-Dore, okoli 9. ure zjutraj razmere niso bile dobre. Močna megla, veter in rahlo je snežilo. Opremili so se. Opravili napotke z vodnikom, nato pa so se začeli testirat hojo in plezanje z derezami in cepinom. Višje kot so se vzpenjali, bolj vetrovno je postajalo. Vendar so bili prepričani, ker so bili ravno tam, da bi pokazali, česa so sposobni. Dosegli so grebensko črto tik pod Puy Redonom in srečali z drugo skupino šestih plezalcev, povezanih v parih. Dva med njimi sta bila malo slabše fizično pripravljena in sta zaostala, in prav to jim je pomagalo, ker sta potem sprožila alarm. Samo njiju ni zajel plaz.
Hodili so v vrsti drug za drugim. Zaradi vetra in megle niso nič videli in nepredvideno dogajanje, ki jih je zajelo, so zaznali le s kriki in vzkliki vodnika. Peklenski hrup se je spremenil v popolno tišino. V delčku sekunde je Gaétan obstal za dobro uro in pol.
Pokopan pod snegom
Sedem planincev je snežna gmota odnesla po 300 metrov dolgem žlebu z od 30 do več kot 45 stopinj naklonine. Gaétana je sneg pokopal za slab meter. S težavo je dihal, uspel osvoboditi roko, obraz. Postopoma je spet zagledal svetlobo. Poklical je bratranca. Nastopil je čustven tobogan. Uspelo mu je vzeti mobilni telefon iz nahrbtnika. Hotel je opraviti klic na pomoč, vendar ni bilo nobenega signala.
Medtem sta se planinca, ki sta zaostala za skupino, vrnila in sprožila alarm. Reševalci, ki so karseda hitro prispeli na kraj, so našli prvega preživelega in pomagali Gaétanu, da se je reši vrvi, ki ga je vezala. Našli so trupli njegovega bratranca in vodnika, nato pa odkrili še dve trupli in žensko, ki je bila podhlajena, a živa.
Vrnitev na prizorišče
V Sancyju snežni plazovi niso redki, a takšne tragedije so izjemne. Gaétan še naprej obožuje gore peš ali smuča, a le na pobočjih. Lani avgusta se je vrnil na prizorišče z bratrančevo ženo. Zanj je bila to neke vrste terapija, saj ni prav dobro vedel, kako kraj sploh zgleda, kako strmo je in ozko s skalami povsod. Gaétan je opustil svoje sanje o Mont Blancu. Zanj je visokih gora konec.
