Žurnal 24: Slovenski alpinizem je presunila novica, da se je na osemtisočaku Manasluju smrtno ponesrečil Franc Oderlap iz Mežice, član ekipe Dava Karničarja.
V soboto ob 11. uri po nepalskem času se je na osemtisočaku Manasluju smrtno ponesrečil slovenski alpinist in gorski reševalec Franc Oderlap iz Mežice. Enainpetdesetletni Oderlap je v nepalski Himalaji skupaj z Davom Karničarjem preizkušal opremo za smučarsko odpravo na K2, predvideno v letu 2010, ko ga je na višini 5800 m v glavo zadel kos ledu. Bil je inštruktor alpinizma, reševanja v gorah in reševanja s pomočjo helikopterja. Prvi Slovenec, ki je dokončal plezanje na najvišje vrhove vseh celin.
Nesreča se je na poti iz tabora 1 na približno 5800 metrih nadmorske višine pripetila ob 7. uri po srednjeevropskem času, Oderlap pa je kljub uspešnemu transportu v katmandujsko bolnišnico in takojšnji medicinski pomoči podlegel poškodbam.
Takoj po objavi tragične novice smo poklicali odličnega slovenskega alpinista Vikija Grošlja, ki je pretresen dejal: “Zelo dobro sem ga poznal, bil je izjemna osebnost. Eden tistih ljudi, s katerimi sem se vedno rad srečeval. Vedno je nesebično pomagal na kateremkoli področju, in to komurkoli. Odlično sva sodelovala. Zelo sem pretresen nad novico, ki je prišla.” Prijatelji so ga poznali kot mirnega in tolerantnega človeka, ki je bil vedno in vsakomur pripravljen pomagati.
– – –
Grošelj: Za Karničarja je bil dobri duh
Žurnal 24: O smrti 51-letnega alpinista Franca Oderlapa, za katerega je bil na himalajskem Manasluju usoden kos ledu, smo se pogovarjali z njegovim dobrim znancem Vikijem Grošljem.
Na katerih projektih sta sodelovala?
Skupaj v Himalaji na žalost nisva bila nikoli. Pomagal pa nam je leta 2001 pri organizaciji odprave na Cho Oyu. Sicer pa sva se dostikrat srečevala v naših gorah, nekajkrat tudi v Nepalu, ampak tedaj sva hodila vsak po svojih poteh.
Se vam zdi, da je v gorah preveč tvegal?
Ne, nasprotno. On je bil tip plezalca, ki se je teh stvari loteval izjemno racionalno. Bil je nek dobri duh tudi za Dava Karničarja. Davo je bil v svojih dejanjih in hotenjih zelo ekstremen, v Oderlapu pa je čutil neko varnost in zanesljivost. Na žalost padajoči kosi ledu ne izbirajo. V našem alpinizmu je tako, da je določen odstotek objektivnih nevarnosti, na katere še tako racionalen, izkušen človek nima vpliva.
Kaj je bil Oderlapov največji prispevek v Karničarjevo ekipo?
Poleg omenjene mirnosti in zanesljivosti je bil izjemno toleranten. Ne spomnim se, da bi se kdaj razburil. Zelo pozitivno je deloval na moštvo, kar je včasih ključnega pomena, ko gre za uspeh ali neuspeh.
Kateri so bili največji dosežki njegove alpinistične kariere?
Zanesljivo vzpon s Karničarjem na Everest in tudi najvišji vrhovi celin, ki jih je osvojil. Bil je prvi Slovenec, ki je splezal na vse te vrhove. Vključno z obema variantama v Avstraloaziji, torej Mount Kosciuszko v Avstraliji in Puncak Jayo v Indoneziji. Da „narediš“ te vrhove, se štejeta ali en ali drugi. On je kot prvi Slovenec preplezal oba. Poleg tega tudi vzpon na Cho Oyu od osem tisočakov. O Oderlapu bi se še veliko slišalo. Leta 2010 sta s Karničarjem želela tudi na K2.
