Nenavadna lokacija alpinističnega tabora perspektivcev
Trajanje: 08.03.2019 – 10.03.2019
Vodja: Peter Bajec in Nejc Marčič
Med 8. in 10. marcem se je odvil letošnji zimski tabor za perspektivne alpiniste. Tokratna lokacija je bila nekoliko (vsaj po mnenju udeležencev) bolj eksotična, saj so zagazili na Prehodavce. Na taboru jih je bilo kar 16!
Poročilo:
Večina nas je iz Zadnjice štartala popoldne in v slabih 4 urah smo prigazili do zimske sobe, ki se je spretno skrivala v megli, a ker pametnejši odneha, smo jo po nekaj ovinkih le uspeli najti. Nekje do devete ure zvečer smo se vsi zbrali v sobi, se razdelili po navezah in izbrali cilje za naslednji dan. Razmere niso obetale, saj je v začetku tedna snežilo, sneg pa nas je spremljal tudi v zadnjem delu proti zimski sobi. Kljub temu je bila motivacija na višku, borbenost znatna, cilji in načrti pa smeli.
Sobotno jutro nas je pozdravilo z oblaki in meglo, a smo kljub temu krenili proti stenam. Nekaj navez je odšlo proti sedmerim triglavskim jezerom, ena naveza proti Zadnji Lopi, zastopani smo bili pa tudi v stenah nad Prehodavci in zimsko sobo. Dan je prinesel celo nekaj sonca in jasnine, tako da so se upi o uspešnih vzponih nekoliko zvišali, kajti izredno slabe razmere so jih kmalu po začetku plezanja vztrajno načenjale. Popoldne so se prve naveze sklonjenih glav začele vračati »domov« in do teme smo bili vsi zopet varno stlačeni v zimski sobi, ki smo si jo za to noč delili s skupino francoskih turnih smučarjev na triglavski magistrali.
Nedelja ni prinesla bistvenega izboljšanja razmer in vremena, nas je pa pozdravil močan veter, ki je nekaterim navezam povzročal malce nevšečnosti. Gosta megla je marsikatero navezo prisilila v obračanje še preden so našle svoj cilj ali pa v prilagajanje ciljem novim razmeram. Tako se nas je kar nekaj spopadlo z gaženjem po grapi na Veliko Zelnarico. Tudi nedelja žal ni bila uspešna za vse naveze, a sam štejem za uspeh to, da smo se vsi varno vrnili do zimske sobe in varno sestopili nazaj v dolino. No, sestop je bil poglavje zase kajti v gosti megli ni bilo lahko najti poti v dolino a s pomočjo moderne tehnologijo, smo premagali tudi to oviro.
Tabor je bil z vidika učenja in pridobivanja izkušenj zadetek v polno. Tudi lokacija se je izkazala za več kot primerno, saj nihče izmed udeležencev še ni plezal v teh koncih. Nejc je sicer predlagal, da bi spali v zimski sobi pri triglavskih jezerih, a smo se kasneje odločili za Prehodavce, predvsem zaradi večje zimske sobe. Menim, da je tabor kljub slabim razmeram odlično uspel in da so udeleženci odnesli precej izkušenj, predvsem pa nova poznanstva, ki bi lahko v bodoče rodila tudi kake aktivnejše naveze in posledično kakovostne vzpone.
Nejc Marčič in Peter Bajec
Opravljeni vzponi:
sobota, 9. marec
– Kračun-Kraljič: Zadnja Lopa, Zahodni raz, II-III, M4, 300 m, verjetno 1. zimska ponovitev in grebensko prečenje Zadnja Lopa – Veliko Špičje.
– Palovšnik-Štrancar: Velika Tičarica, Direktna na Ceklinovo, poskus. Po padcu Štrancarja v 2. raztežaju obrnila.
– Karner-Frelih: Mala Tičarica, Smer za zlomljen carrytool, IV+, M4, 70°, 150 m
– Mihevc-Istenič: Mala Tičarica, Ceklinova smer, poskus
– Fortuna-Skvarča: Mala Tičarica, poskus prvenstvene smeri. Zaradi težav in krušljivosti obrneta.
– Bajec-Kokelj: Vršaki, poskus prvenstvene smeri. Po dobrih 4 raztežajih obrneta zaradi slabih razmer.
– Tratar-Turnšek: Poprovec, varianta smeri OF, III/3, M4+, 500 m.
– Borič-Marčič: Velika Tičarica, Varianta smeri Arh-Budkovič, IV+, M4, 270 m
nedelja, 10. marec
– Bajec-Kokelj-Kračun-Kraljič-Palovšnik-Frelih-Borič: Grapa v Veliki Zelnarici, 60°/40°-50°, 300 m
– Karner-Štrancar: kreneta po Marčičevih stopinjah, v slabi vidljivosti obrneta nazaj proti bivaku
– Mihevc-Istenič-Fortuna: Zadnja Lopa, Zahodni raz, II-III, M4, 300 m, poskus
– Marčič-Tratar: Mala Zelnarica, Ledvični Kamen, M3+/4, WI3, 250 m, prvenstvena
– Turnšek-Skvarča: Mala Zelnarica, Ledvični Kamen, M3+/4, WI3, 250 m, 1. ponovitev
