Primorski dnevnik, 18. julij 1961
En italijanski in trije francoski alpinisti nove žrtve snežnega viharja na Mont Blanca – Walter Bonatti, Roberto Gallieni in Pierre Mazeaud so izčrpani prišli do koče Gamba, kjer so naleteli na reševalce – Strašne noči in dnevi v ledenih stenah
COURMAYEUR, 17. — Mont Blanc je spet zahteval štiri žrtve; Andrea Oggioni, Robert Guillaume, Antoine Vielle in Pierre Kohlmann, ki so skupno z Bonattijem, Gallienijem in Mazeaudom skušali doseči vrh Mont Blanca, niso prenesli posledic snežnega viharja, ki jih je zajel v ledenih stenah 4600 metrov nad morsko gladino.
Včeraj zjutraj okoli 6. ure so preživeli alpinisti prispeli v kočo Gamba, od koder so jih s helikopterjem francoske žandarmerije prepeljali v Courmayeur.
Kot je znano, so Walter Bonatti, Andrea Oggioni in Roberto Gallieni v noči od nedelje 9. na ponedeljek 10. ju lija odšli iz planinske koče Torino, da bi dosegli bivak Fourche, od koder vodijo najtežje plezalne smeri na vrh Mont Blanca. Od takrat naprej ni bilo o njih več glasu in šele pred dnevi je neki gorski vodič, ki se je povzpel do tega bivaka, dobil v njem B onattijevo sporočilo, v katerem je bilo napisano: »Od tod nadaljujemo pot v nedeljo ob 9. uri. Vreme je krasno. Srečal sem štiri Francoze — Mazeauda, Vielleja, Kohlmanna in Guillaumeja — ki prav tako nameravajo preplezati centralni steber Blanca. Kot dobri alpinisti smo se zmenili, da bomo plezali skupaj.«
Šele po povratku Bonattija in ostalih dveh preživelih alpinistov v Courmayeur se je lahko zvedelo, v kako hudem položaju so bili alpinisti. V torek sta obe navezi naskočili centralni steber in v lepem dnevu so precej napredovali. V sredo ob 3.30 so prišli v višino 4600 m, tako da je manjkalo le še 80 m do vrha. Toda takrat se je razdivjal snežni vihar, temperatura pa je zelo padla. Bonatti, Gallieni in Oggioni so se namestili na majhni ploščadi, trije Francozi na drugi, četrti Francoz pa se je moral navezati v sami steni, ker na ploščadi ni bilo več prostora. Snežni vihar je trajal kar naprej. V četrtek se je eden od treh Francozov preselil na ploščad, ki je bila zasedena po italijanskih alpinistih, tako da je lahko francoski alpinist, ki je bil v steni, prišel k svojim tovarišem. V petek dopoldne je še vedno trajal vihar, popoldne pa je Bonatti zagledal, da se je nebo na nekem mestu nekoliko razjasnilo in je predlagal, da bi se spustili v tej smeri. Vseh sedem alpinistov je prišlo do Colle Peuterey, kjer so si pripravili bivak. Toda to je bila najhujša noč, ki so jo preživeli. Dvignil se je izredno močan veter, temperatura pa je padla že zvečer na 20 stopinj pod ničlo, po polnoči pa je dosegla celo 22 stopinj pod ničlo.
francoskega helikopterja, ki je
preživele alpiniste prepeljal iz koče Gambaa
v Courmayeur.
Za Bonattijem je videti Roberta Gallienija,
medtem ko so
edinega preživelega francoskega alpinista
Mazeauda prepeljali v lionsko bolnišnico
V soboto zjutraj so bili alpinisti strahovito izčrpani, zlasti pa še štirje Francozi. Vielle ni mogel več naprej in ob 11. uri se je mrtev zgrudil na tla, Bonatti ga je zavil v šotorsko platno in okoli njega razmestil razen material. Tudi Guillaume je onemogel in se mrtev zgrudil. IV noči od sobote na nedeljo pa se je tragedija zaključila: pet preživelih alpinistov se je s težavo vleklo naprej, ko je Kohlmann začel dajati znake norosti. Prepeval je in kričal, vmes se je smejal, a je vendar imel še toliko moči, da je stopal za Bonattijem in Gallienijem, ki sta bila na čelu skupine. Ob eni ponoči je bila vrsta na Oggioniju, ki je bil navezan s Francozom Mazeaudom. Na ledeniku Fresneya je Oggioni popustil in naenkrat je zletel v luknjo, pri čemer je za seboj potegnil še Mazeauda. Bonatti in Gallieni sta nadaljevala pot in prišla do koče Gamba, kjer sta našla reševalce. Gorski vodiči so takoj odšli na plan in 40 metrov od koče našli še živega Kohlmanna, ki pa je kljub nudeni pomoči ob 4.10 umrl. Drugi vodiči so odšli po trupli Oggionija in Guillaumeja, niso pa mogli priti do trupla Vielleja. Rešil se je tudi Mazeaud in vse tri ponesrečence so potem prepeljali s helikopterjem v Courmayeur, oziroma Mazeauda v Chamonix, od koder so ga pripeljali v lionsko bolnišnico. Stanje vseh treh preživelih alpinistov se polagoma zboljšuje, vendar so vsi trije še pod močnim vtisom preživelih strahot, zlasti pa še pod vtisom smrti svojih tovarišev.
ANDERMATT 17. — Že od 12. julija pogrešajo tri angleške študente, ki so izginili na področju Galenstocka. Študenti, stari po 20 let, so se odpravili na plezalno turo in od takrat ni več sledu za njimi. Reševalnim ekipam, ki jih iščejo, otežkoča iskanje slabo vreme, zlasti pa še gosta megla.
