Stephanie krajše Steph Davis je ameriška plezalka in padalka, znana po svojih izjemnih dosežkih v športnem plezanju in klasičnem alpinizmu ter BASE skokih. Rojena 4. novembra 1973 je svojo plezalno kariero začela že v zgodnjih dvajsetih letih, ko je začela raziskovati plezalne stene po ZDA.
Steph je bila poročena s soplezalcema in BASE skakalcema Deanom Potterjem in Mario Richardom (oba sta umrla med wingsuitom), trenutno pa z inštruktorjem letalcem in skakalcem Ianom Mitchardom.
Jaz sem Steph Davis (solo-predstavitev)
Večinoma me je mogoče najti v jugovzhodni puščavi Utaha. Živim v Moabu, živahnem mestu s 5000 prebivalci, obdanem s kilometri odprtega prostora z možem Ianom, psom Cajunom in dvema zelo razvajenima mačkama . Včasih živimo tudi v kombiju Sprinter ali pa v naši osmerokotni koči zunaj civilizacije na 20 hektarjih zemlje blizu Indian Creeka v Utahu.
Davisova je tudi blogerka, ki piše o svojih zanimanjih za plezanje, BASE jumping, jogo in veganstvo.
Odraščanje
Rodila se je v Illinoisu, odraščala v New Jerseyju in Kolumbiji v Marylandu. Oče Virgil je bil letalski inženir, njena mati Connie pa učiteljica. Steph sebe opisuje kot nešportno deklico, ki je z odliko opravljala šolanje z zelo dobrim posluhom. Do svojega 18. leta je vadila klavir šest ur na dan, igrala tudi flavto in pela. Tako se je naučila discipline in projiciranja stvari.
Leta 1990 je začela obiskovati Univerzo v Marylandu z glavnim predmetom angleščino. Spomladi 1991 se ji je sošolec ponudil, da jo pelje plezanje, ki jo je posrkalo. Med šolskim premori je Steph splezala na Longs Peak in balvanirala v Hueco Tanks.
Tako zelo je uživala v plezanju, da se je preselila v Kolorado, kjer je bila eno leto študentka na izmenjavi na tamkajšnji državni univerzi (CSU). Diplomirala je na Univerzi v Marylandu, nato pa se preselila v Kolorado in obiskovala CSU, da bi pridobila magisterij iz angleščine. Njena disertacija se je osredotočala na izbor alpinistične literature in načine preživetja, v katerih je lahko resničnost različna in spremenljiva za vsakega posameznika, ki živi v ekstremnih okoliščinah. Od septembra 1995 je obiskovala pravno fakulteto Univerze v Koloradu, vendar je po petih dneh odnehala, saj je (že) vedela, da to ni življenje zanjo. Proti volji staršev se je odločila nadaljevati svojo strast do plezanja.
Plezalna kariera
Sedem let po tem, ko je diplomirala na kolidžu, je Steph živela v svojem avtomobila, ki je bil sprva babičin Oldsmobile Cutlass Ciera; postavila je celo posteljo na zadnjem sedežu. Vozila se je naokoli v plezališča, plezala in delala kot natakarica, da je lahko preživela. Zaslužila je le okoli 6000 ameriških dolarjev na leto. Njeni starši še naprej niso odobravali njenega življenjskega sloga, zato se je počutila zelo osamljeno kljub začetnim uspehom. Ko je postajala bolj znana in uspešna v plezanju je ona je lahko bolje (za)živela, zlasti s sponzorstvi velikih podjetij, kot so Patagonia, Five, Ten Clif Bar in Black Diamond.
Leta 1998 jo je Patagonia najela kot prvo žensko “ambasadorko plezanja”. V zameno za denar in brezplačno opremo je promovirala njihove izdelke. Za Steph je bila to potrditev, po kateri je hrepenela. Ker pa je bila plačana promotorka, je morala prilagoditi svoje predstave o plezanju. Če si profesionalni plezalec, se moraš proda(ja)ti, in prepričati, da si najboljši. A Steph je vseskozi vedela, da ‘najboljšega’ ni.
Vzponi
Leta 2004 je Steph začela delati na Freeriderju. Njen cilj je bil prosto preplezati smer v znameniti steni El Capitana. Da bi to lahko dosegla, je morala smer poznati do potankosti, zato je veliko vadila in poskušala. Dva do trikrat na teden je prehodila 10 milj do vrha, se spustila po vrvi do nižjih delov smeri in se plezala sama. Potter jo je varoval med njenim celotnim prostim vzponom aprila 2004. Po napornem štiridnevnem vzponu je postala prva ženska, ki je prosto preplezala smer. Maja tega leta je s pomočjo Heinza Zaka postala druga ženska po Lynn Hill, ki je izvedla enodnevni prosti vzpon v steni El Capitana.
Eno leto kasneje, oktobra 2005, je postala prva ženska, ki je prosto preplezala Salathé Wall v El Capitanu. Smer je ocenjena s 5.13b/c ima 35 raztežajev in se zmeri na skoraj 1000 metrov. To je bila uresničitev sanj in ničesar več ji ni bilo treba dokazovati ne sebi ali komurkoli drugemu.
Tega leta je Steph postala prva ženska, ki se je povzpela na Torre Egger, težak vrh v Patagoniji, na katerega je opravila prvi enodnevni vzpon s svojim takratnim partnerjem Deanom Potterjem. Takrat je Steph s Potterjem splezala na Cerro Stanhardt po vzhodni steni. Nato sta poskusila Torre Egger, vendar sta se morala pol raztežaja od vrha obrniti zaradi nevarne ledene vršne gobe, zaradi katere bi bilo nevarno nadaljevati. Ko se je vrnilo hladnejše vreme, je naveza spleza smer Titanik po vzhodni strani Torre Eggerja, za kar sta potrebovala 23 ur.
Leto 2006 in 2007 sta bili ključni leti za Davisovo v smislu odnosov in njenega plezanja. Leta 2006 se je Steph ločila s Potterjem, potem ko je ta tisto leto preplezal Delicate Arch, 16 metrov visok samostoječi naravni skalni obok v narodnem parku Arches. Kontroverzni vzpon je sprožil odmev v javnosti in na njegov račun je bilo slišati veliko kritik, ker je plezal na tako cenjeno znamenitost. Par je po tem izgubil velik del finančne stabilnosti, ker sta izgubila veliko sponzorstev. Finančni stres je še povečal njuna že tako napeta razmerja in pripeljal do njune ločitve. Posledično se je Steph premaknila iz Yosemitov v Kolorado. Tam je začela s prostimi solo alpinističnimi vzponi, ki jih je gojila zaradi občutka nadzora na Longs Peaku v steni Diamond v Koloradu. Vrstile so se smeri Kiener, Casual in Pervertical Sanctuary. Maja 2008 je Steph prosto solirala smer v severni steni (5.11b) Castleton Towerja. Ko je zadevo preplezala, je BASE skočila z vrha. Pri opisu tega vzpona je svoj vzpon in skok označila za “najčistejši možni slog”.
Leta 2008 je preplezala Concepcion (5.13) tedaj enega najtežjih vzponov v počeh na svetu, s čimer je opravila tretji skupni vzpon in prvi ženski vzpon v smeri. Opisala ga je kot svoj tehnično najzahtevnejši vzpon doslej.
Odprave
Steph se je udeležila nekaterih uspešnih mednarodnih odpravah za plezanje novih smeri v velikih stenah in solo slogih v Pakistanu, Kirgizistanu, Baffinovem otoku, Patagoniji in Italiji. Postala je prva Američanka, ki se je povzpela na Fitzroy v Patagoniji in na vseh sedem glavnih vrhov pogorja Fitzroy. Za odhod v Karakorum so jo navdihnile fotografije stolpov Trango Towers in Shipton Spire, ki jih je videla. Leta 1998 je plezala na Inshallah (VI 5.12 A1) s Kennanom Harveyjem in Sethom Shawom v jugovzhodni steni Shipton Spire v Karakorumu. Leta 2000 se je vrnila v Karakorum, tokrat v dolino Kondus, kjer je opravila prvi vzpon na stolp Tahir preko All Quiet po vzhodni steni (VI 5.11 A3) z Jimmyjem Chinom, Bradyjem Robinsonom in Davom Andersonom. Stolp je bil prej neznan.
Skoki
Davisova je začela skakati s padalom leta 2007. Kot pojasnjuje, v Popolnem krogu je s tem začela, ker v Moabu ni uradnih padalskih območij. Navdušenka nad padalstvom se je tako morala naučiti BASE skakati, da je lahko skakala na območju, kjer je živela. Pozimi leta 2007 si je zaradi BASE skokov in drugih športnih aktivnosti zvila in zdrobila gleženj, zvila koleno in potrebovala sedem šivov na stegnu. BASE skoki so tako postali stalnica in skorajda vsakodnevnica v njenem življenju.
Knjiž(ev)ni podvigi
Knjiga High Infatuation: A Climber’s Guide to Love and Gravity je bila prevedena v več jezikov. V njej je Steph strnila vprašanja in odgovore na težka vprašanja o visoko tveganem plezanju, preiskovanje motivov osebnih odnosov in širših pomenov svojega življenjskega dela.
Learning to Fly: An Uncommon Memoir of Human Flight, Unexpected Love and One Amazing Dog je bila napisana po njenem težkem razhodu s Potterjem in priča o tem, kako si je opomogla od izgube partnerja in finančne stabilnosti ter uporabila svojo razvijajočo se ljubezen do padalstva, da je premagala strah pred padcem. Steph se je soočila z veliko soliranja brez strahu BASE, skoki v prazno, kar je želela deliti kot soočanje s strahom na splošno. Življenje je sprememba. Ne bojte se, …
