Ženska, ki je prebila led(e)ni strop
Portret alpinistke, gorske vodnice in pionirke francoskega gorskega reševanja ter tudi mame
V svetu, kjer so gore pogosto simbol svobode, pa so institucije, ki skrbijo za varnost v gorah, dolgo ostale ujete v tradicionalne vzorce. Francija je ena redkih držav, kjer je gorsko reševanje v celoti v rokah specializiranih državnih sil – žandarmerije, policije in vojaških enot. V takšnem okolju je pot ženske, ki želi postati profesionalna reševalka, še posebej zahtevna.
Marion Poitevin je ena tistih osebnosti, ki je s svojo vztrajnostjo, znanjem in pogumom presegla meje, ki so se zdele nepremostljive. Njena zgodba je tudi zgodba o boju proti predsodkom, o iskanju svojega mesta v svetu, ki ga je dolgo oblikovala moška tradicija, in o tem, kako lahko posameznica spremeni sistem.
Od alpinistične reprezentance do vojaške elite
Poitevinova je svojo pot začela kot del nacionalne alpinistične ekipe v okviru Zveze francoskih alpskih klubov. Že zgodaj je izstopala po tehnični dovršenosti, vztrajnosti in sposobnosti delati v najtežjih razmerah.
Leta 2008 je postala prva ženska, sprejeta v Groupe Militaire de Haute Montagne (GMHM) – prestižno vojaško enoto, ki jo sestavlja deset najmočnejših alpinistov francoske vojske. To je bil zgodovinski trenutek, a tudi začetek obdobja, ki je razkrilo temne plati vojaškega alpinizma.
Tri leta pozneje je Poitevinova zapustila GMHM in javno spregovorila o seksistični kulturi, ki jo je doživljala v enoti. Njena odločitev je sprožila burne razprave v francoski javnosti in odprla prostor za kritično razmišljanje o položaju žensk v vojski in alpinizmu.
Gorska vodnica in učiteljica nove generacije
Po odhodu iz vojske je postala gorska vodnica in kasneje inštruktorica na Ecole Militaire de Haute Montagne, kjer je izobraževala nove generacije vojaških alpinistov.
A kljub uspehom je čutila, da njena pot še ni zaključena. V knjigi Briser le plafond de glace (Prebijanje ledenega stropa), izdani leta 2023, opisuje, kako so jo izkušnje iz vojske in vodništva pripeljale do spoznanja, da želi svoje znanje uporabiti tam, kjer je najbolj potrebno – pri reševanju življenj.
Prva ženska v CRS – prelomni trenutek francoskega reševanja
Leta 2016 je Marion Poitevin postala prva ženska v Compagnie Républicaine de Sécurité (CRS), policijski enoti, specializirani za gorsko reševanje.
Vstop v CRS je pomenil nov začetek. Policija je imela daljšo tradicijo vključevanja žensk kot vojska, hkrati pa je vodstvo CRS v Poitevinovi prepoznalo simbol novega obdobja. Postala je obraz rekrutacijske kampanje, ki je želela pritegniti nove kadre – tako moške kot ženske.
Kot izkušeno gorsko vodnico so jo takoj poslali v reševalno šolo v Chamonixu, kjer je poleg lastnega usposabljanja dobila nalogo, da pomaga identificirati druge ženske, primerne za delo v gorskem reševanju.
Danes je v CRS približno 200 reševalcev, med njimi pa je – tudi po zaslugi njenega dela – že šest žensk. Za primerjavo: žandarmerijska enota PGHM, ki šteje okoli 500 članov, ima le dve ženski.
Briser le plafond de glace
Avtorica: Marion Poitevin
Založba: Guérin/Paulsen
Izid: september 2022
Žanr: Biografija
Velikost: 15 x 21 cm
Tema: Gore
Število strani: 216
ISBN: 978235221-3611
Zakaj reševanje? Odgovor, ki ga je našla na terenu
Poitevinova v pogovorih priznava, da je bila njena odločitev za reševanje sprva pragmatična. Po izčrpavajočih letih v vojski je iskala stabilno službo. A strast do reševanja se je razvila postopoma – predvsem skozi dramatične intervencije, ki so ji pokazale, kako pomembno je to delo.
Eden najbolj pretresljivih primerov, ki ga opisuje v knjigi, je reševanje migranta, ki je padel med poskusom prečenja meje v Italijo. Čeprav so ga rešili živega, je kasneje umrl. Takšni dogodki so jo oblikovali – in utrdili njeno prepričanje, da je našla svoj pravi poklic.
Sistem se spreminja – a počasi
Poitevinova pogosto priznava, da so se razmere za ženske v CRS izboljšale, a opozarja, da je pot do enakosti še dolga. Sociologi pravijo, da manjšina začne vplivati na organizacijo šele, ko doseže 30 %. V CRS je žensk trenutno 2 %.
Kljub temu je njen vpliv nesporen. S svojim delom, javnim nastopanjem in knjigo je postala ena ključnih osebnosti v razpravi o položaju žensk v gorah, vojski in reševanju.
