Rossana Podestà(1934 – 2013) in Walter Bonatti (1930 – 2011)
Vsak narod ima pare, ki jih veže velika ljubezen. Tragična ali lepa! Ker Slovenci še nimamo prav razvite tepogledne odprtosti prikazovanja življenjskih zgodb v povezavi z gorami, a se bo to z vse večjim številom “nagrajenih javnih osebnosti” med alpinisti in alpinistkami nedvomno kmalu tudi spremenilo in bomo lahko oživili številne tudi neuresničene ljubezni, poglejmo par, ki je svoječasno polnil novice brez pretiranih škandalov.
Rossana Podestà je bila znana italijanska filmska igralka. Na platnu je debitirala pri 16 letih in igrala v filmih, ki sta jih režirala Mario Monicelli in Valerio Zurlini. V filmu Maria Camerinija Ulikses leta 1954 je igrala Navsiko ob Kirku Douglasu in Silvani Mangano, nato pa je igrala v trilerjih, kot je Sedem zlatih mož (1966), ki ga je produciral in režiral Marco Vicario, njen mož od leta 1954 (dva otroka Francesco Vicario, Stefano Vicario). Zaslovela je predvsem po vlogi Helene v hollywoodskem spektaklu Helena Trojanska (1956), kjer je bila med igralkami, kot so Elizabeth Taylor, Lana Turner in Ava Gardner. Rodila se je kot Carla Dora Podestà, 20. junija 1934 v Tripoliju (Libija), umrla pa 10. decembra 2013 v Rimu. Po koncu kariere se je umaknila iz filmskega sveta in živela ob strani legendarnega alpinista Walterja Bonattija, s katerim sta bila v dolgoletni zvezi. Čeprav nista bila poročena, sta tvorila izjemno tesen par – skupaj sta živela v Rimu, Argentariu in v Dubinu v Valtellini.
Andree Casalegno: Odprt, ljubeč, nasmejan, ustrežljiv, takšen je bil Walter s prijatelji v tretjem delu svojega življenja, kjer ni bilo več prostora za velike podvige (tudi če potovanje v Patagonijo in druge vznemirljive dogodivščine za Rossano niso bile otročja igra), če pustimo ob strani veliki podvig, ki ni dosegljiv vsakomur, četudi je manj izključen kot nenehen izziv smrti v petdesetih in šestdesetih letih, gradnje lepega življenja v paru in harmoničnega družinskega življenja z veliko žensko. To je edini Walter, ki ga poznam iz neposrednih izkušenj. Drugega sem tako kot vsak bralec srečal na straneh njegovih knjig.
Prepričani smo, da tokrat ni potrebno pisati, kaj vse je naredil, preživel in doživel Walter Bonatti v alpinizmu, in da je na vrhu kariere (lahko) izstopil. Rossana in Walter sta se spoznala v 80. letih. Čeprav nista bila poročena, sta živela kot zakonski par. Rossana, vajena filmskega glamurja, je z Bonattijem hodila po ledenikih, spala v šotorih in se podajala v divjino – ljubezen ju je povezala onkraj udobja in običajnega življenja. Rossana Podestà pa ni bila le nekdanja igralka. Veliko je vedela o filmu, bila je zelo pozorna na montažo in komentarje filmov, kot je bil film Fulvia Marianija. Nekega dne Walterju dala majhno videokamero. Bil je sramežljiv in je rekel, da raje fotografira, nato pa jo je začel uporabljati, postal je navdušen nad njo, ona pa se mu je posmehovala in ga imenovala ‘mali Fellini’. Z leti se je Rossana zaradi bližine z Walterjem navdušila nad alpinizmom in ga začela razumevati. Z Walterjem je odkrivala vrhove in mu pri tem stoodstotno zaupala. Dolgo časa pa je potrebovala, da je razumela, kako boleča je bila zanj afera s K2 in da se je tej temi vedno izogibala, da ne bi ponovno odprla ran.
kjer počivata Rosana in Walter.
Foto: Stefano Ardito
Ko so zvedeli, da ima Walter tumor, da ni več kaj storiti, ga je še bolj zavarovala, saj je bila pogumna ženska, ki je svojega sledila do konca. 13. septembra 2011 je “gospodar višav” umrl v rimski bolnišnici Policlinico Gemelli, sam, ker katoliški zdravnik ni dovolil njegovi partnerici (in ne ženi) biti ob njem. V naslednjih dveh letih je Rossana sodeloval z Angelom Ponto pri knjigi Walter Bonatti una vita libera, v kateri je opisala njuno skupno življenje. Njuna zgodba je bila tako ganljiva, da je bila upodobljena tudi v italijanski televizijski docufikciji Sul tetto del mondo in s Paolom Nessijem pri dokumentarnem filmu La W di Walter.
Le nekaj za Walterjem, kot da bi opravila svoje naloge, je odšla tudi Rossana – 10. decembra 2013. Od takrat z Walterjem počivata drug ob drugem na romantičnem pokopališču v Portoveneru s pogledom na pečino in Ligursko morje.
