Juretovi starši in sestra tožijo njegovega prijatelja
Slovenske novice – 12. december 2024
Družina smrtno ponesrečenega Jureta Ribnikarja toži prijatelja. Nejc Kuhar njihove obtožbe zavrača in trdi, da so neosnovane.
FOTO: Facebook
Tina Horvat: Pet let po tragediji, ko je malo pod vrhom ene najbolj divjih in samotnih gora v Sloveniji – 2589 metrov visokega Spodnjega Rokava – omahnil v smrt gorski tekač in turni smučar Jure Ribnikariz Seničnega pri Tržiču, se je na kranjskem okrajnem sodišču začela odškodninska pravda. Juretovi starši in sestra tožijo njegovega prijatelja Nejca Kuharja, s katerim je bil na poslednji turi. Oče Janez Ribnikar,mati Mirjam Ribnikarinsestra Saša Ribnikarod enega naših najuspešnejših tekmovalnih turnih smučarjev in gorskih tekačev zahtevajo 46.000 evrov odškodnine, saj ga krivijo za Juretovo smrt.
Nesreča se je zgodila v 700 metrov dolgi alpinistični smeri Potočnik – Tominšek na Spodnji Rokav, katere težavnost je ocenjena s stopnjo III/I – II po alpinistični lestvici od I do XI. To pomeni, da ni plezalsko zelo zahtevna in jo večina zmore brez navezovanja, razen na najtežjem mestu na vrhu, v izstopnem kaminu, ocenjenem s stopnjo III. Tam je za neizkušene potrebno varovanje.
Tudi grožnje
Janez Ribnikar je po nesreči v gorah grozil Nejcu Kuharju, kar je ta prijavil na policijo. V postopku sta nato sklenila poravnavo, saj se mu je Ribnikar opravičil in obljubil, da se bo izogibal stiku z njim. Prezahtevna tura?
Iz tožbe izhaja, da so Ribnikarjevi prepričani, da je Nejc 34-letnega Jureta odpeljal na prezahtevno turo, na kakršno ga kot izkušen gornik ne bi smel, saj, kot zatrjujejo, nikoli prej ni plezal in ni znal varovati ter ni imel plezalne opreme. Pri tem naj bi mu Kuhar težavnost zamolčal in mu zagotavljal, da ne bo nič težkega ter da ga bo naučil varovanja. Ribnikarjevi še trdijo, da je Nejc izrabil Jureta za doseganje lastnih športno-poslovnih ciljev.
»Jure pred tem ni plezal in je bil povsem neuk. V takšno nevarnost nikoli ne bi privolil, če bi vedel, v kaj se spušča. Na takšno območje se ne vodi začetnikov, četudi so v vrhunski tekaški formi. Jure ni bil vnaprej seznanjen, da bo to tako težko, in tega ni mogel pričakovati, na takšen način on sploh ni hotel plezati. Toženec je bil takrat v vlogi vodnika, čeprav uradno ni gorski vodnik. Turo bi moral prilagoditi šibkejšemu,« je v imenu tožnikov pred sodiščem povedal odvetnik Damir Raković.
Nejc Kuhar, ki ga zastopa odvetnica Mina Kržišnik, tožbeni zahtevek v celoti zavrača. Glede zahtevnosti ture je pokojnemu prijatelju povedal, da gre za strmine in divjino, da je teren skrotast (skalnat in razčlenjen, op. ur.), da vodi na vrh brezpotje, da je zadnjih 10 metrov plezalnih ter da ga bo naučil varovanja, saj si je Jure tega želel in se je ture veselil ter se svobodno odločil zanjo.Kje se je zgodilo?
Nejc Kuhar zavrača navedbe Juretove družine, da je na turi nastopil kot gorski vodnik in da je bil njun odnos posloven – kot med vodnikom in gostom –, ne pa prijateljski. »Jure Ribnikar in toženec sta bila dolgoletna prijatelja in sotekmovalca v turnem smučanju. Jure Ribnikar je toženca večkrat povprašal glede plezanja in izrazil željo, da bi poskusil tudi sam. Ture nihče od njiju ni dojemal kot vodene ture, organizirane s strani toženca. Ture ni niti naročil niti mu zanjo ni plačal. Prav tako toženec nikoli ni prevzel odgovornosti v smislu vodenega vzpona na goro. Jure Ribnikar je na turo odšel zato, da bi se družil z bolj izkušenim prijateljem in osvojil še neosvojen vrh,« piše v odgovoru na tožbo.
Jure pred tem ni plezal in je bil povsem neuk. V takšno nevarnost nikoli ne bi privolil, če bi vedel, v kaj se spušča.
Ribnikarjevi še očitajo Kuharju, da ni po resnici navedel, kje se je zgodila nesreča. Po njihovem mnenju se je zgodila na mestu, kjer bi bilo nujno potrebno alpinistično varovanje, torej v izstopnem kaminu. V policijskem zapisniku pa je navedeno, da se je padec zgodil na nezahtevnem delu poti, kjer ni bilo nujno varovanje, in sicer na nezahtevnih skrotastih policah z oceno I. Oba sta bila primerno opremljena za plezanje v gorah, je še ugotovila policija.
Nejc Kuhar odgovarja, da so ti očitki neosnovani in brez dokazov. »Nesreča se je Juretu zgodila v neplezalnem delu poti, na skrotastih policah pod izstopnim kaminom. Če bi padel v izstopnem kaminu, bi bila smer padca popolnoma drugačna in bi pristal v grapi ali levo od poti. Pri tem je šlo za nesrečno naključje oziroma za splet objektivnih in subjektivnih nevarnosti, saj je teren zdrsljiv in skrotast, možno je, da se je odlomila skala ali pa je izgubil ravnotežje. Pred tem je imel za sabo že 600 metrov preplezane smeri z oceno II, kar kaže njegovo sposobnost premagovanja težav te težavnostne stopnje,« navaja Kuhar. Kaj natančno se je zgodilo, ne bomo nikoli izvedeli, saj njegov prijatelj ni videl, zakaj je padel, ker je hodil pred njim.
Izguba je močno zaznamovala Juretovo družino, a tudi Nejca Kuharja. Oboji, kot so navedli na sodišču, trpijo duševne bolečine. Nejc Kuhar meni, da jih Ribnikarjevi ne zaradi njega oziroma ker bi on povzročil smrt njihovega sina in brata, ampak so to bolečine ob izgubi bližnjega.
Toženčeva odvetnica Mina Kržišnik je ob koncu prve obravnave za Slovenske novice povedala, da so obtožbe za krivdo Nejca Kuharja neživljenjske in nedopustno široke. »Tožeča stranka njegovo odgovornost vidi izključno v tem, da je bil bolj izkušen od pokojnega prijatelja. Če je tako, bodo torej za vse poškodbe ali smrti v gorah, kamor se odpravijo prijatelji na lastno odgovornost, pa tudi pri vseh drugih aktivnostih, vedno odgovarjali bolj izkušeni za manj izkušene.«
46.000 evrov odškodnine zahtevajo.
