Delo, 17. maj 1977
Po skoraj dvodnevnem reševanju našli 87-letnega Zatolminca Petra Lebana živega in zdravega – Premočna sla po planšariji ga je znova odgnala v gore
ZATOLMIN, 16. maja
»Ben, glavno, da smo našli očeta živega, za kar gre posebna zahvala lovcem LV Tolmin, vaščanom, pripadnikom JLA in miličnikom, ki niso prenehali z iskanjem takrat, ko smo že vsi izgubili upanje,« nam je danes zjutraj povedal 50-letni Jože Leban, sin 87-letnega planšarja Petra Lebana, ki so ga sinoči reševalci našli veselega, vendar izčrpanega na zapuščeni planini Črče, pod Velikim Stadorjem.
Zategadelj je bilo v minuli noči pravo vaško slavje v Zatolminu pod strmino južnega pobočja Vodela, ki starosto zatolminskih planšarjev že dobrih 80 let vznemirja, odkar je prvič gnal krave na pašo. Kukčov Peter, kot se mu po domače pravi pri hiši, si tudi v soboto ni mogel najti miru v vasi. Otrpal si je koš, vanj dal par copat in se odpravil proti planini Vodel, kjer je ta čas njegov sin Jože postavljal ograjo na pašniku za živino, ki so jo pred dnevi peljali na planinsko pašo. »Ni mi ga uspelo zadržati doma. Na vsak način je hotel za kravami,« pravi njegova žena 80-letna Rozalija, s katero sta pred dvema letoma slavila zlato poroko.
Sicer pa se je reševanje izgubljenega planšarja začelo v soboto zvečer, ko se je s planine vrnil planšarjev sin. Iskati so ga začeli ob 21. uri. Najprej trije miličniki s psom in štirje vaščani. Ker nočna akcija ni rodila sadov, so se zjutraj v njo vključili vaščani iz Zatolmina. Včeraj popoldne pa so ustanovili dve skupini pripadniki JLA, lovci, gasilci, vaščani in miličniki. Ena skupina je začela raziskovati območje vzhodno od vasi Krn, proti planini Pretovč, Čelo in Sleme, druga pa iz Zatolmina na Vodel, Grnuče, Mrzli vrh, Medrjo od planino Črče, kjer so pogrešanega planšarja našli sinoči že v mraku, kako izčrpan sloni na svojem kotu in prosi vode. Pri popoldanskem reševanju je sodelovalo kar 70 reševalcev.
Ko so starega planšarja na nosilih prenesli v planino Polog, kjer ga je že čakal rešilni avtomobil in so ga po pregledu na tolminski zdravstveni postaji kmalu odpustili, so povedali, da ima mož železno srce. V gorskem svetu je brez hrane in vode zdržal okoli 40 ur in ob močnih nočnih nalivih s točo, sodro, burjo ter snežnim metežem. Kdo bi si mislil, da bo zatolminski očanec šel za kravami, saj se začne paša šele konec tega meseca ali začetku prihodnjega. Ampak se pri 81. letih je na planinah sam molzel na dan po 20 krav.
»Vse kosti me bolijo«, je danes v zgodnjih dopoldanskih urah povedal na svojem domu v Zatolminu številka 34, Peter Leban, ko razen čaja in poživil po dveh dnevih še ni zaužil ničesar. »Vleklo me je za kravami. Mislil sem, da so jih skrivoma odpeljali v planine, da ne bi jaz šel zraven«, je iztisnil besede, kakor da bi želel povedati, da je še vedno pri močeh. Ker je vedel, da na planini Vodel pasejo le mlado govedo, se je odpravil na prave mlečne planine, ki pa žal oživijo le poleti. Kako in kje je preživel nevihtno noč od sobote na nedeljo, ne ve povedati. Nemara je taval od ene do druge planine, ali pa si poiskal zavetje v kakšni štali. Zagotovo pa lahko trdimo, da zadnje noči ne bi preživel, saj so ga sinoči vsega izčrpanega našli na poti, ki je zelo daleč od njegovega doma. Reševanje je namreč zajelo površino dobrih sto kvadratnih kilometrov strmin pod Krnskim pogorjem.
PETER POTOČNIK
