Planinstvo — bogata last delovnih ljudi

Železar, št. 6. 1953

V šestdesetih letnih obstoja naše planinske organi­zacije je planinstvo vedno služilo v največji meri vse­ljudski skupnosti. Tako v prvih začetkih, (ko so kozarji, pastirji, lovci, gozdarji in rudarji postavljali prve teme­lje našemu planinstvu in prav tako, ko so Piparji sejali bogato seme naši poznejši tako močno se razvijajoči planinski organizaciji. Slično, samo še z večjim pole­tom in uspehom, so izvršili svoje poslanstvo tudi Skalaši, ki so s pesmijo klina, in kladiva ponovno osvajali in zmagovali naše gore.

Nova družbena stvarnost je dala novih smernic za pozitivno rast in napredek našega ljudskega planinstva, ki je postalo prva množična oblika naše telesne vzgoje. Naša planinska organizacija se je v letih, po osvoboditvi razrasla v mogočno in cvetoče drevo. Pred NOV smo imeli le 8000 organiziranih planincev in le redki priviligiranci so bili, ki so gojili strmo alpinistiko. Danes v jubilejnem letu našega planinstva lahko govorimo o 50.000 in več organiziranih, in delovno- aktivnih planincih in o preko 1000 uspešnih alpinistih, ki so sposobni dostojno reprezentirati kjerkoli visoko stopnjo našega alpinizma.

Kljub temu, da se naša planinska organizacija, vztrajno razvija in hiti z naglimi koraki od uspeha, do uspeha, prav lahko zabeležimo v tej organizaciji tudi gotove neuspehe. Planinska zveza Slovenije, ki je da­nes prav gotovo najmočnejša telesno vzgojna organi­zacija ne samo v Sloveniji temveč v državi sploh, se more pohvaliti zgolj le z gospodarsko-gradbeno dejav­nostjo, ki je dosegla lepe uspehe. Planinska zveza Slo­venije upravlja danes več ali manj vzorno po svojih planinskih društvih preko 120 planinskih postojank, in to gorskih zavetišč, planinskih koč in planinskih domov, ki niso samo v ponos naš planinsko gospodarsko-gradbeni dejavnosti temveč tudi v čast planincem, ki so z veliko ljubeznijo in neprimernim požrtvovanjem gradili te domove, ki naj v največji meni služijo našim delovnim ljudem in mladini za oddih in prijetno razvedrilo.

Planinska zveza Slovenije pa je v dobi in razvoju čestokrat pozabila in prezrla vse druge moralno, kul­turno in telesno vzgojne naloge, ki jih ima do vseljudske skupnosti. Skoraj vsa planinska društva, ki jih je tre­nutno v Sloveniji preko 77 so mlačno, brez sleherne iniciative in podjetnosti skrbela za moralni, kulturni in fizični dvig nivoja svojega članstva. Vzgoja lika pra­vega socialističnega gornika je v marsičem zaostala z razvojem in napredkom organizacije same. Lahko trdimo, da društva niso v zadostni meri skrbela za pozitiv­no mobilizacijo in aktivizacijo svojega članstva. Ta vrzel v planinskem delu je v marsičem mnogo škodovala vsestranskemu razvoju in napredku v planinstvu in al­pinizmu. Številno članstvo ni čutilo tesne in potrebne povezanosti z matičnimi planinskimi društvi, vse delo se je razvijalo in napredovalo stihijsko in kampanjsko, kar prav gotovo ni prava oblika planinske dejavnosti.

Naloga nas vseh je, da pripravimo vsem našim de­lovnim ljudem, ki prihajajo v planinski svet, bivanje v gorah varno in prijetno. Naši delovni ljudje, ki priha­jajo v planinski svet z gradbišč naše industrijske iz­gradnje, iz rudnikov, tovarn, pisarn in učilišč, morajo dobiti v gorah potrebnega miru, osvežila in okrepčila, predvsem pa se morajo vračati z gora vedri, nasmejani in obogateni z velikim spoznanjem: tako domovino je vredno ljubiti, se za njeno svobodo boriti in storiti za njo vse, kar znamo in zmoremo.

Naš delovni človek v največji meri upravičeno za­služi, da je v gorah prijazno sprejet in z vsem gosto­ljubjem postrežen. Zato je naloga vseh planinskih društev, gospodarjev in oskrbnikov planinskih postojank, da z vsem razumevanjem nudijo ljubiteljem in obisko­valcem gora vse kar jim morejo nuditi. V prvi vrsti je nujno potrebno, da so vsa planinska pota, ki vodijo v gore temeljito nadelana in dobro zavarovana, da so pravilno markirana in opremljena z napisnimi, orienta­cijskimi in smernimi tablicami. Od planinske organiza­cije na tisoče in stotisoče ljubiteljev gora lahko zahteva in pričakuje, da bo v kočah in v okolici koč vladal red in primerna čistoča. V gore prihajajo naši delavni ljudje po mir in kulturno razvedrilo, zato moramo vztrajno, energično in neizprosno sami izločati iz svoje srede vse tiste, ki namerno ali nenamerno kršijo mir in red v planinski h postojankah. Pojav pijančevanja, kvantanja in nemorale je v zadnjih letih zajel tudi naš pla­ninski svet. Planinske koče so postale pivnice in skupna ležišča mesto za neumestno kvantanje. Tako nizko skruniti vso veličino, lepoto in mir planinskega sveta se pravi popolnoma zatajiti namen planinstva. Smatramo za potrebno, da v jubilejnem letu slovenskega planin­stva storimo vsi skupaj odločen korak naprej v vzgoji naših obiskovalcev gora. Planine morajo postati neusah­ljiv vir miru in vse pestro izražene lepote to veličine, zato nikoli, nikdar in nikomur ne bomo dopustili, da bi kakorkoli in kjerkoli skrunil to bogastvo, ki je naša skupna last.

Gorenjsko planinstvo bo prav letos lahko pokazalo in dokazalo, da smo vzgojeni planinci, da znamo ceniti bogastvo planinskega sveta. V dneh od 1. do 3. avgusta bo v Vratih pod mogočno steno Triglava medre­publiški jubilejni tabor vseh planincev Jugoslavije, v dneh od 20. do 22. julija pa bodo vsi gorenjski planinci praznovali svoj zlati delovni jubilej — 50-letnico uspeš­nega dela za planinsko in obče ljudsko stvar. Te velike prireditve bodo najboljša prilika, da pokažemo in doka­žemo našo planinsko kulturno raven, kateri smo vse do sedaj posvečali premalo skrbi in ljubezni.

Ž.U.